Event Calendar

Big Band Radlje pod vodstvom dirigenta Jordia Rovirója pripravlja večer latinske jazz glasbe, kjer boste lahko uživali v živahni mešanici bolerov, rumb in mambov, navdihnjenih z deli legendarnih glasbenikov, kot so Tito Puente, Tito Rodríguez, Rubén Blades in Los Panchos. Doživite bogat zvok big banda, ki bo oživil ritme Latinske Amerike. Čaka vas fantastičen večer glasbe in plesa, skozi katerega vas bo skupaj z nami popeljala izjemna vokalistka Eva Moreno. Gostja: Vokalistka Eva Moreno Člani Big Banda Radlje: Saksofoni: Blaž Starc (as), Aljaž Razdevšek (as), Tibor Pernarčič (ts), Dejan Kus (ts), Danijel Lauko (bs) Trobente: Tadej Vilar, Filip Dihpol, Xaver Grubelnik, Matic Koležnik, Barbara Kovačič Pozavne: Jure Luzar, Miha Štefl, Žan Skobe, Nejc Miklošič Ritem sekcija: Tea Jeličić (keys), Matjaž Stošič (guit), Oskar Kolar (b), Lan Vračun (dr) Vokalistka: Eva Moreno To je dogodek, ki ga ne smete zamuditi! Pridite in uživajte v večeru polnem vrhunske glasbe!

Legendarni basist skupin Joy Division in New Order, Peter Hook, se vrača v Kino Šiška s svojo zasedbo The Light ob 25. obletnici sedmega albuma New Order, Get Ready. Poleg izvedbe celotnega albuma bodo odigrali tudi najpomembnejše skladbe iz obsežnih opusov obeh omenjenih zasedb. ZA FENE: New Order, Depeche Mode, Molchat Doma … ČASOVNICA 19.30 vrata 20.15 koncert Peter Hook oziroma Hooky je se je repertoarja svojih prejšnjih zasedb prvič lotil leta 2010 z dobrodelnim koncertom, na katerem je odigral Unknown Pleasures skupine Joy Division. Od takrat je iz leta v leto nadaljeval s kronološkim pregledom albumov bendov Joy Division in New Order ter z zasedbo The Light po svetu odigral skoraj 900 koncertov. Vrhunce predstavljajo nastopi na festivalih, kot so Benicàssim, Primavera Sound in Bestival, ter samostojni koncerti po vsem svetu, med drugim tudi nepozaben koncert leta 2013 v Kinu Šiška. Hookovo neutrudno poslanstvo obujanja prelomne glasbe njegovih nekdanjih zasedb za mlajše generacije je zdaj prispelo do albuma Get Ready, po mnenju številnih referenčnih medijev ena od najboljših izdaj leta 2001. Priznani basist Get Ready opisuje kot podcenjen, a ključen album, ki je prinesel tako zrelost kot tudi ponovno obudil stare napetosti. Kljub težavam sta z Bernardom Sumnerjem album izpilila v izjemno močno izdajo, ki se je Hook že veseli odigrati, vključno s številnimi skladbami prvič v živo. Na koncertih bodo predstavili tako celoten album Get Ready kot tudi klasike Joy Division in New Order. Vstopnice v prodaji v petek, 19. 9. ob 10.00 prek spleta in prodajne mreže Eventim .

Spoštovane obiskovalke, cenjeni obiskovalci! Ponovitvi predstave Fabla Collective: Kūkan , napovedani za nedeljo, 29., in ponedeljek, 30. marca, ob 20. uri, sta zaradi bolezni odpovedani . Kupce vstopnic lepo prosimo, da vračilo kupnine uredite pri blagajni Cankarjevega doma vsak delavnik od 11. do 13. in od 15. do 17. ter uro pred prireditvami ali pošljete e-vstopnico oz. sken ali fotografijo vstopnice do srede, 30. aprila 2026, na [email protected] ter pripišete TRR za vračilo kupnine. Hvala za razumevanje.

Zberi ekipo, poveži misli in zadeni pravi odgovor. Pub kviz z raznolikimi in vedno zanimivimi vprašanji.

Vitez Lancelot se na svojem popotovanju ustavi v mestu, v katerem že štiristo let vlada strašen troglavi zmaj, neusmiljen izkoriščevalec in oblastnik, ki si vsako leto izbere novo dekle in jo požre. Meščani kljub temu vdano sprejemajo njegovo tiranijo. Že dvesto let se zmaju nihče ni odkrito postavil po robu, nekateri pa ga celo občudujejo. Junaški in dobrosrčni Lancelot si želi mesto osvoboditi, zato zmaja pozove na dvoboj. Da bi se izzivalca znebil še pred spopadom, se zmaj zateče k različnim zvijačam, brezsramno goljufa, podkupuje, izsiljuje in napeljuje k umoru. Lancelot se čudi, da ga celo meščani z županom na čelu odvračajo od tega, da bi jih rešil nadloge. Nazadnje vitez zmaja vendarle premaga in mesto je rešeno. A leto pozneje se v mestu ni spremenilo skoraj nič. Na položaj tirana se je v tem času povzpel nekdanji župan, ki zdaj celo razglaša, kako je sam pokončal zmaja, za novega župana pa je imenoval svojega sina. Zmajeva vladavina je za seboj pustila izprijene duše in vprašanje je, kako spremeniti družbo, ali je mogoče pokončati zmaja v vsakem posamezniku, in čigava naloga je to.

Zaradi objektivnih razlogov bo namesto prvotno napovedanega koncerta Moja vojna harmonika na sporedu umetniški projekt Stolpi . Sirene. Zasedba: Aleš Šteger , besedilo; Jure Tori, harmonika V času vsesplošnega hrupa in nenehnih dražljajev Aleš Šteger in Jure Tori vabita na poseben kulturni dogodek, ki na novo določa pomen poslušanja. Stolpi. Sirene. je umetniški ritual, ki združuje vrhunsko literaturo in virtuozno glasbo na harmoniki. Projekt izhaja iz dveh pričakovanih knjižnih izdaj (pomlad 2026): Štegrove esejistične knjige o nujnosti aktivnega poslušanja Biti uho – Za življenje v čuječnosti (Slovenska matica) in pesniške zbirke Stolpi (Založba Pivec). Avtorja občinstvo popeljeta na dinamično vsebinsko potovanje, kjer se prepletajo antični miti – od Homerjevega zapisa o usodnem petju Siren do Odisejeve iznajdljivosti pri Franzu Kafki –, medicina in biologija z navdušujočim svetom nastanka in anatomije človeškega ušesa ter akustiko živalskega kraljestva (od slonov do bogomoljk), pa tudi sodobni kaos z razmišljanjem o sirenah, ki danes opozarjajo na vojne, in iskanjem notranje tišine sredi informacijskega hrupa. Aleš Šteger je eden mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih literatov. Njegova dela so prevedena v več kot dvajset jezikov, za svoje delo pa je prejel številne domače in tuje nagrade. Je član prestižnih akademij v Berlinu in Darmstadtu. Njegov nastop ni le branje, temveč fizična interpretacija poezije, ki meji na gledališki dogodek. Jure Tori je harmonikar in skladatelj z unikatnim avtorskim zvokom. Njegova glasba se giblje med melanholijo jazza, energijo etna in toplino tanguera. Je ustanovitelj skupin Tori Tango in Orlek, s svojimi projekti pa redno nastopa na mednarodnih odrih od Evrope do Azije. Cankarjev dom v Dvorani Alme Karlin odpira nov glasbeno-literarni cikel, namenjen srečevanju besede in glasbe, ki se prepletata v iskanju pomena, ritma in čustev. Cikel odpira prostor za intimno, a izrazno močno izkušnjo, kjer se poezija, pripoved in glasba srečajo v razmisleku o času, v katerem živimo. *Ob nakupu vstopnic za vseh pet koncertov cikla Notopisi ste upravičeni do 20-odstotnega popusta

Te igre bo konec je groteskna igra o sodobnem času in njegovih dilemah, zapisana v prepoznavnem Zupančičevem slogu, ki bralce potegne v dogajanje s prvo repliko enega od junakov sodobnikov: »To ni res!« In res se, ko prebiramo natančno strukturirano igro, ves čas pojavlja v naših glavah junakova replika v več parafrazah od »Pa saj...

Igra Izginjanje prikazuje življenje dveh družin, ki na prvi pogled nimata nič skupnega. Prva je navzven ugledna meščanska družina spoštovanega znanstvenika in profesorja Karla. Njegova žena je umetnica, njuna odrasla hči pa si ambiciozno prizadeva postati političarka. Kljub navidezni harmoniji pa ni vse tako bleščeče, kot se zdi. Ali jim bo uspelo potlačiti vse podlosti in umazanijo, ki nezadržno prihaja na plan? Druga družina je še zelo mlada, Marko in Ana imata malega sina, v zakonu pa jima ne gre najbolje. Marko sicer pripravlja doktorat, vendar se spopada s hudo travmo iz otroštva, ki mu preprečuje, da bi svobodno zadihal. Bojuje se z nenehnim občutkom, da bi najraje izginil. Ko se postopoma razkrivajo dogodki iz preteklosti, se prepleteta tudi Markova in Karlova zgodba. Bo Marko spoznal, da mora sam izbojevati svoj boj? Bo zbral dovolj moči in premagal svoje strahove? Izginjanje je v prvi vrsti drama o soočanju s samim sabo in šele nato o soočanju s tistimi, ki so nam poskušali odvzeti pravico do obstoja.

Spoštovane obiskovalke, cenjeni obiskovalci! Ponovitvi predstave Fabla Collective: Kūkan , napovedani za nedeljo, 29., in ponedeljek, 30. marca, ob 20. uri, sta zaradi bolezni odpovedani . Kupce vstopnic lepo prosimo, da vračilo kupnine uredite pri blagajni Cankarjevega doma vsak delavnik od 11. do 13. in od 15. do 17. ter uro pred prireditvami ali pošljete e-vstopnico oz. sken ali fotografijo vstopnice do srede, 30. aprila 2026, na [email protected] ter pripišete TRR za vračilo kupnine. Hvala za razumevanje.

Zaradi velikega zanimanja bo dogodek Fabula v teoriji: Philippe Sands, 30. 3., potekal v večji, Linhartovi dvorani. Zaključek letošnje Fabule bo potekal v znamenju teoretično-humanističnega fokusa, s katerim festival tradicionalno odpira prostor za poglobljen razmislek o svetu, odgovornosti in vlogi posameznika v zgodovini. Philippe Sands, eden najvidnejših sodobnih pravnikov, mislecev in zagovornikov človekovih pravic, bo v Ljubljani predstavil svoje prelomno delo Vrnitev v Lemberg . Knjiga Vrnitev v Lemberg je izjemen preplet pravne zgodovine, osebne pripovedi in literarne raziskave. Philippe Sands gre po poti skrivne zgodovine svoje družine, pri čemer razkrije presenetljive povezave med življenjskimi potmi svojega dedka ter dveh ključnih pravnikov 20. stoletja – Rafaela Lemkina, utemeljitelja pojma genocida, in Herschla Lauterpachta, očeta koncepta hudodelstev zoper človečnost. V središču pripovedi je mesto Lvov oziroma Lemberg, zgodovinsko razpeto stičišče srednje Evrope, kjer so se oblikovali pravni pojmi, ki še danes oblikujejo našo predstavo o pravičnosti, spominu in odgovornosti. Sands v knjigi mojstrsko povezuje intimno in globalno: osebno družinsko raziskovanje se prepleta z razvojem mednarodnega prava, pripoved o izgubi in izgnanstvu pa se postopoma zgosti v sodnih procesih v Nürnbergu. Vrnitev v Lemberg ni le zgodovinsko delo, temveč globoka meditacija o tem, kako se zločin, krivda in spomin prenašajo skozi generacije ter kako pravni pojmi nastajajo iz konkretnih človeških usod. Philippe Sands je študiral pravo na Univerzi v Cambridgeu, je profesor prava na University College London in odvetnik, ki pogosto nastopa pred mednarodnimi sodišči. Je avtor številnih stvarnih in akademskih knjig, redni komentator mednarodnih medijev ter nekdanji predsednik angleškega PEN. Knjiga Vrnitev v Lemberg , ki velja za temeljno delo sodobne pravne humanistike, je prejela nagrado Baillie Gifford za stvarno knjigo leta, nagrado Jewish Quarterly, nagrado Montaigne in naziv Guardianove zgodovinske knjige leta.

V Rdečo dvorano Slamič prihaja Vlado Kreslin , eden najpomembnejših slovenskih kantavtorjev, pesnik glasbe in glasbenik, ki že desetletja zaznamuje slovenski prostor s svojo edinstveno ustvarjalnostjo. Njegove pesmi so postale del našega skupnega spomina – preproste, iskrene in globoko človeške. Na tem posebnem večeru bomo Kreslina doživeli v najbolj neposredni obliki – sam z glasbo, besedami in zgodbami , ki so skozi leta zazvenele v srcih poslušalcev.

Odsotnost norm je postala vaša norma. In tako se lahko upiram samo vam, se pravi vaši odpravi vseh norm. Sławomir Mrożek, Tango V jedru Tanga, najpomembnejše igre poljskega absurdista Sławomirja Mrożka, je radikalno razpadli svet, sodobna družba, le korak stran od svojega dokončnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa načela, celo vsa tradicija...

Kdo je glavni naš junak? Cyrano de Bergerac! Kdo načitan je vojak? Cyrano de Bergerac! Kdo kretenom viša tlak? Cyrano de Bergerac! Cyrano de Bergerac je vsenaokrog znan kot izjemen vojščak, ki se lahko sam spoprime s celo armado razjarjenih bojevnikov. S tem ko kljubuje pariškim veljakom in javno ščiti državljanske svoboščine, si je pridobil...

Z avtorsko priredbo Beaumarchaisove satire je duhovni otrok razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart (1756–1795), sicer sin češkega priseljenca meščanskega rodu in Slovenke, položil temeljni kamen slovenskega gledališča in dramatike. S tem je nedvoumno dokazal, da kmečki jezik neukih in nekultiviranih Slovencev na odru zveni prav tako umetelno kot drugi jeziki ter ob tem v besedilo še spretno vtkal idejo o svobodi, bratstvu in enakosti vseh ljudi.

Trajanje: 90 min José Portillo , klavir; Glauco Sölter , bas kitara; Gabriel Moraes, kitara; Matheus Jardim , bobni Brazilski trio vodi priznani basist Glauco Sölter, ki živi in ustvarja v São Paulu. V svoji dolgoletni karieri je bil tesen sodelavec trobentača Raula de Souze, sodeloval pa je tudi z glasbeniki, kot so João Bosco, Airto Moreira, Ron Carter, Richard Bona in mnogimi drugimi. Kot skladatelj in vodja zasedbe je izdal pet albumov. V Slovenijo prihaja prvič, z njim pa bosta nastopila kitarist Gabriel Moraes in bobnar Matheus Jardim, ki s svojo energijo, občutkom za ritem in muzikalnostjo navdušujeta občinstva po svetu. Jardima smo lahko slišali tudi lani na Jazz festivalu Ljubljana, v zasedbi rogistke Fanni Posa. José Portillo, eden uglednejših pianistov nove generacije kubanskega jazza, v zasedbo vnaša liričnost, bogat harmonski jezik in globoke kulturne korenine. Njegov umetniški razpon ga je popeljal do nastopov v klasičnih koncertnih dvoranah in sodelovanj z legendami, kot so Omara Portuondo, Bobby Carcassés in Orlando “Maraca” Valle. Svoj obisk v Sloveniji bodo zaokrožili z nastopom na Cankarjevih torkih in predstavili glasbo, ki združuje izvirne kompozicije, improvizacijo in tradicijo dveh kultur – brazilske in kubanske.

Zgodb o njej je veliko, ampak v teh zgodbah se zelo malo govori o tem, kdo pravzaprav je Meduza in zakaj je postala pošast. Izhodišče predstave je duhovito raziskovanje različnih zgodb o tem pošastnem bitju, pa tudi osnovno igralsko vprašanje: kako igrati grozljivo in izmišljeno bitje, torej kako igrati pošast. V preigravanju različnih zgodb se igralka nenadoma znajde v zgodbi, ki jo nevarno približa ne le resničnosti, temveč tudi današnjemu času. Mit postane tragična človeška zgodba o svetu in nasilju skozi trpljenje ženske, ki so jo ravno zaradi njene nesrečne usode razglasili za pošast.

Ali obstaja vprašanje, iz katerega vzklijejo vsa druga vprašanja našega življenja? Kakšen smisel sploh ima življenje, če na njegovem cilju vsakega od nas čaka smrt? In ali obstaja odgovor na to vprašanje? Ali pa je odgovor na to filozofsko in občečloveško vprašanje – skrivnost?

Ko-scenarist: Dušan Moravec Direktor fotografije: Gregor Kitek Montaža: Maja Kokić Glavna animatorka: Vessela Dantcheva Animatorka in grafični dizajn: Saša Nikič Oblikovalka zvoka: Ekaterina Ivanova Oblikovalka maske: Anita Ferčak Producent: Zoran Dževerdanović Koproducenti: Goran Radovanović (Srbija), Stanislav Donchev (Bolgarija) Produkcija: Blade Production (Slovenija), Dynamic Arts (Bolgarija), Nama Film (Srbija) Dokumentarni film o slovenski punk sceni v letih od 1977 do 1984. Bende iz tistega časa so povečini sestavljali srednješolci, ki so navkljub mladosti začeli zelo hitro nastopati in sprožili val represije od partijskih struktur. Po Titovi in Kardeljevi smrti se je v Sloveniji zgodil izbruh neverjetne ustvarjalnosti mladih, ki niso več pristajali na enoumje in so želeli avtentično zaznamovati tako čas kot prostor. Predstavljali so prvi resen udarec kontrakulture v takratni državi. Vrhunec je punkerska scena doživela leta 1981 na prvem Novem rocku; temu je sledila naci punk afera, ki je tri protagoniste scene spravila v pripor. Nastopajo člani skupin Pankrti, Berlinski zid, Lublanski psi, Grupa 92, Buldogi, Doza, Via Ofenziva, Kuzle, Šund, Čao pičke, O Kult!, Indust bag, Gnile duše in Otroci socializma.

Kdo je glavni naš junak? Cyrano de Bergerac! Kdo načitan je vojak? Cyrano de Bergerac! Kdo kretenom viša tlak? Cyrano de Bergerac! Cyrano de Bergerac je vsenaokrog znan kot izjemen vojščak, ki se lahko sam spoprime s celo armado razjarjenih bojevnikov. S tem ko kljubuje pariškim veljakom in javno ščiti državljanske svoboščine, si je pridobil...

V Rdečo dvorano Slamič prihaja Vlado Kreslin , eden najpomembnejših slovenskih kantavtorjev, pesnik glasbe in glasbenik, ki že desetletja zaznamuje slovenski prostor s svojo edinstveno ustvarjalnostjo. Njegove pesmi so postale del našega skupnega spomina – preproste, iskrene in globoko človeške. Na tem posebnem večeru bomo Kreslina doživeli v najbolj neposredni obliki – sam z glasbo, besedami in zgodbami , ki so skozi leta zazvenele v srcih poslušalcev.

Vitez Lancelot se na svojem popotovanju ustavi v mestu, v katerem že štiristo let vlada strašen troglavi zmaj, neusmiljen izkoriščevalec in oblastnik, ki si vsako leto izbere novo dekle in jo požre. Meščani kljub temu vdano sprejemajo njegovo tiranijo. Že dvesto let se zmaju nihče ni odkrito postavil po robu, nekateri pa ga celo občudujejo. Junaški in dobrosrčni Lancelot si želi mesto osvoboditi, zato zmaja pozove na dvoboj. Da bi se izzivalca znebil še pred spopadom, se zmaj zateče k različnim zvijačam, brezsramno goljufa, podkupuje, izsiljuje in napeljuje k umoru. Lancelot se čudi, da ga celo meščani z županom na čelu odvračajo od tega, da bi jih rešil nadloge. Nazadnje vitez zmaja vendarle premaga in mesto je rešeno. A leto pozneje se v mestu ni spremenilo skoraj nič. Na položaj tirana se je v tem času povzpel nekdanji župan, ki zdaj celo razglaša, kako je sam pokončal zmaja, za novega župana pa je imenoval svojega sina. Zmajeva vladavina je za seboj pustila izprijene duše in vprašanje je, kako spremeniti družbo, ali je mogoče pokončati zmaja v vsakem posamezniku, in čigava naloga je to.

JORDI ROVIRO QUINTET Jordi Roviró – trobenta in flugelhorn Lenart de Bock – tenorski saksofon Marko Črnčec – klavir Tjan Šoštarič – bas Gaj Bostič – bobni Kratka biografija Jordi Roviró (roj. 2001) je katalonsko nemški trobentač, skladatelj in aranžer. Dodiplomski študij trobente je z odliko zaključil na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri Gerhardu Ornigu, trenutno pa nadaljuje magistrski študij na Jazzcampusu v Baslu v Švici, kjer med drugim študira pri mednarodno priznanem trobentaču Ambrosu Akinmusireju.

Te igre bo konec je groteskna igra o sodobnem času in njegovih dilemah, zapisana v prepoznavnem Zupančičevem slogu, ki bralce potegne v dogajanje s prvo repliko enega od junakov sodobnikov: »To ni res!« In res se, ko prebiramo natančno strukturirano igro, ves čas pojavlja v naših glavah junakova replika v več parafrazah od »Pa saj...

Kozmična dimenzija kreativnega izražanja in jazzovske ekstaze, ki združuje akustični zvok z elektroniko in sodobno glasbo s folkloro

Igra Izginjanje prikazuje življenje dveh družin, ki na prvi pogled nimata nič skupnega. Prva je navzven ugledna meščanska družina spoštovanega znanstvenika in profesorja Karla. Njegova žena je umetnica, njuna odrasla hči pa si ambiciozno prizadeva postati političarka. Kljub navidezni harmoniji pa ni vse tako bleščeče, kot se zdi. Ali jim bo uspelo potlačiti vse podlosti in umazanijo, ki nezadržno prihaja na plan? Druga družina je še zelo mlada, Marko in Ana imata malega sina, v zakonu pa jima ne gre najbolje. Marko sicer pripravlja doktorat, vendar se spopada s hudo travmo iz otroštva, ki mu preprečuje, da bi svobodno zadihal. Bojuje se z nenehnim občutkom, da bi najraje izginil. Ko se postopoma razkrivajo dogodki iz preteklosti, se prepleteta tudi Markova in Karlova zgodba. Bo Marko spoznal, da mora sam izbojevati svoj boj? Bo zbral dovolj moči in premagal svoje strahove? Izginjanje je v prvi vrsti drama o soočanju s samim sabo in šele nato o soočanju s tistimi, ki so nam poskušali odvzeti pravico do obstoja.

Sreda ob 20.30 uri Improvizacija, stand up komedija in freestyle rap. Vse to na enem mestu – popolni kaos. Stand up komik Tin Vodopivec je združil moči z glasbenikom in freestyle raperjem Urh Mlakarjem UMom in nastal je noro-zabaven-odštekano-prismojen šov komedije, kot ga pri nas še ni bilo. Šov, kjer se gledalci smejijo, pojejo in včasih tudi zaljubijo . Tin Vodopivec: Popolni kaos + posebni gost: Urh Mlakar – UM Ok, tukaj spodaj še malo PR teksta za vse piflarje. Se vidimooo ❤ ️ Tinova predstava z naslovom “Popolni kaos” (prej Spet samski) je sveža in še nikoli uprizorjena (mogoče nikoli tudi ne bo!) in prinaša atraktivno vsebino, ki bo ponovno polnila dvorane (upam). Gre za humorno, iskreno in odbito predstavo, ki odpira tudi pogled v Tinovo zasebno življenje in samski stan. Predstava “Popolni kaos” je v veliki meri improvizirana, kar pomeni, da trenutno še sploh ne vemo, kako bo šov izgledal, ampak, a ni to tisto, kar nas dela žive??! Mene recimo dela živega pisanje tegale teksta, a ste vedeli, da komiki sami pišemo opise svojih predstav?

Chefov 3-hodni meni ob 16.00, 18.00 ali 20.00. Tokrat glasba utihne in večer pripada hrani. Rezervacije obvezne.

Producenta: Marko Kumer, Mojca Pernat Scenarij: Simon Horvat Direktor fotografije: Mitja Mlakar Snemalci: Mitja Mlakar, Marko Kumer Murč, Katrin Weissler, Gregor Ravnik Montaža: Ambrož Pivk Produkcija: Rusaalka, Film Factory Drežniška koza je kritično ogrožena. Skupaj s to edino avtohtono slovensko pasmo, ki kraljuje na strmih pobočjih Severne Primorske, sta ogroženi tudi biotska raznovrstnost države ter etnografska, kulturna in duhovna dediščina lokalnega okolja. Izumrtje drežniške koze bi pomenilo konec generacij dolgo trajajoče harmonije med človekom in naravo ter kmetijskega modela, ki ga danes prepoznavamo kot temelj trajnostnega razvoja. Film prikazuje še nikoli videne dokumentarne posnetke koz v njihovem naravnem okolju na nedostopnih alpskih pečinah, ob tem pa pripoveduje zgodbe domačinov, ki s svojim znanjem in modrostjo, preneseno iz roda v rod, skušajo preprečiti neizogibno. Drežniške koze živijo v hierarhičnih skupnostih, so zelo socialne in se medsebojno učijo. Tako stare koze natanko vedo, v katerih senčnih predelih je ob jutrih močna rosa. […] Genetske raziskave kažejo, kako je drežniška koza res posebna in drugačna od drugih pasem. Ohranjanje te genetike bo ključno za nadaljnje trajnostno kmetovanje, sploh zaradi podnebnih sprememb. Zelo hitro lahko pride čas, ko nam bo zelo koristilo staro znanje o pridelavi hrane. V tem primeru imamo kozo, ki lahko živi na območju, na katerem ne more tako rekoč nobena druga žival. To so tudi koze, ki se prehranjujejo z gorskimi rožami – bolj zdravega sira ni mogoče dobiti. Marko Kumer Murč, Simon Horvat

Fjodor Mihajlovič Dostojevski v romanu Besi oriše življenje v Ruskem imperiju šestdesetih let 19. stoletja ter pronicljivo razgrne vzpon gibanj, ki so pripeljala do boljševistične revolucije. V središče postavi izmišljeno rusko mesto, v katerem skrajna revolucionarna skupina načrtno spodkopava vlado in cerkev ter se poskuša povzpeti na oblast. Njeni pripadniki so izobraženi in inteligentni, a hkrati brezčutni, ni jim mar za razločevanje med dobrim in zlim. Pri uresničevanju svojih ciljev zato ne izbirajo sredstev. Na čelu revolucionarne skupine sta karizmatični aristokrat Stavrogin in hujskaški povzpetnik Verhovenski. Stavrogin je ujet v več ljubezenskih razmerij, a hkrati skriva mračno skrivnost – nekoč je ponižal in pahnil v smrt najbolj nedolžno bitje, otroka. Verhovenski medtem iz ozadja zlovešče orkestrira revolucijo. Dogajanje se postopoma, a neizbežno sprevrže v splošni kaos; pričujemo samomorom, vizijam Boga, požigu, linču, umoru, nezaupanju, trenjem med revolucionarji ter kolektivnemu in eksemplaričnemu žrtvovanju tovariša iz lastnih vrst. Razplet je tragičen, saj revolucija pokaže svoj pravi obraz in se sprevrže v svoje okrutno nasprotje. Dostojevski velja za neizprosnega izpraševalca vesti družbe, človeka in še posebej samega sebe ter za doslej nepreseženega psihologa v svetovni literaturi. V Besih črpa iz lastne življenjske izkušnje: v štiridesetih letih 19. stoletja je bil dejaven član utopistično-anarhističnega krožka Petraševskega, zaradi česar so ga oblasti aretirale in obsodile na smrt.

Miljenko Jergović je eden najvidnejših sodobnih pisateljev širšega južnoslovanskega prostora. Njegovo pisanje odlikujeta izostren občutek za podrobnosti in sposobnost, da iz intimnih, pogosto krhkih življenjskih zgodb izriše kompleksno podobo časa, v katerem nastajajo. V njegovih delih se prepletajo spomin, osebna izkušnja in domišljija, pripoved pa pogosto presega meje literature ter stopa v dialog z drugimi oblikami pripovedovanja in razumevanja sveta. Njegov opus je izjemno obsežen in raznolik, a hkrati prepoznaven po vztrajnem raziskovanju vprašanj identitete, zgodovine in prostora. Že njegova prva knjiga, Sarajevski Marlboro (1994), je močno zaznamovala literarno refleksijo vojne v Bosni in Hercegovini po razpadu Jugoslavije in danes velja za eno ključnih del tega obdobja. V desetletjih, ki so sledila, je objavil številna prozna, pesniška in esejistična dela ter vrsto romanov, ki pričajo o izjemni ustvarjalni kontinuiteti. K motivom Sarajeva se je vrnil s knjigo Trojica za Kartal (2022), ki na nov način odpira teme razpada skupnega prostora, nasilja in razdeljenosti, pri tem pa ohranja tankočuten in empatičen pogled na posameznika. Njegovi liki so pogosto razpeti med različnimi jeziki, kulturami in zgodovinskimi izkušnjami, njihove identitete pa ostajajo odprte, večplastne in pogosto nedoločljive. Skozi njihove zgodbe Jergović oblikuje nekakšen skupni, nadnacionalni glas, ki presega enoznačne pripadnosti ter razkriva kompleksnost skupne preteklosti. Njegov slog zaznamujeta jezikovna prožnost in pripovedna širina, s katerima – brez odvečne patetike, a z izrazito empatijo – zgodovinske in intimne izkušnje preobrazi v sugestivno in prepričljivo literarno govorico.

Večer mladih slovenskih virtuozov KvartetSlapar / Hude / Golob / Bostičsestavljajo nekdanji sošolci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki so študij nadaljevali v Berlinu, Baslu in na Dunaju: kitarist Jure Slapar, pianist Samo Hude, kontrabasist in violončelist Gal Golob ter bobnar Gaj Bostič. Trobilni kvintetFiveBrassso ustanovili študenti AG Ljubljana: trobentača Amadej Štrajhar in Lovro Tavčar, hornist David Tretjak, pozavnist Blaž Kozjek ter tubist Gašper Poprijan. Povezuje pa jih ljubezen do komorne igre. Vabljeni v Viteško dvorano Križank! Več informacij je na voljo naspletni strani organizatorja.

Scenarij: Fabrice du Welz, Domenico La Porta Fotografija: Manu Dacosse Montaža: Nico Leunen Igrajo: Anthony Bajon (Paul Chartier), Alba Gaïa Bellugi (Jeanne »Gina« Ferrara), Alexis Manenti (Luis Catano), Sergi López (Marcel Dedieu), Laurent Lucas (Charles Hinkel), David Murgia (Didier Renard), Béatrice Dalle (Rita), Lubna Azabal (Mme Santos), Jackie Berroyer (Jack Dolman), Mélanie Doutey (Juge Remacle), Félix Maritaud (Roberto Santos) Producenti: Jean-Yves Roubin, Cassandre Warnauts, Manuel Chiche, Violaine Barbaroux Produkcija: Frakas Production s E [email protected] & The Jokers Format: DCP, barvni Dolžina: 155' Festivali, nagrade (izbor): Benetke 2024, Sitges 2024, Lizbona2024

Dramski besedili Tjaše Mislej in Pie Vatovec Dirnbek prek kompleksnih zgodb, komentarjev in zanimivih situacij razpirata vprašanje materinstva. Na eni strani je odnos družbe in njenih pričakovanj do posameznic_kov in na drugi strani so njihove življenjske situacije. S simbiozo dveh dramskih besedil in avtorskih razmislekov o poziciji materinstva v današnji družbi bomo tako načeli vprašanje...

»Ne moreš preprečiti, da bi ptice žalosti letele nad tvojo glavo, lahko pa preprečiš, da se ugnezdijo v tvojih laseh.« Kitajski pregovor Macmillan pravi, da se prek tem, ki jih obravnava v svojih delih, srečuje z lastnimi demoni in tesnobo, ki se zažira v današnjost morda še bolj kot kadarkoli. Ali kot pravi Ciril...

Roman Leta , ki je v Franciji izšel leta 2008 in pri nas leta 2010, je avtobiografsko delo francoske pisateljice Annie Ernaux, v katerem kronološko opisuje svojo življenjsko pot od rojstva leta 1940 do začetka 21. stoletja. Roman je po izidu prejel vrsto najvišjih literarnih priznanj: na­grado François Mauriac, nagrado Marguerite Duras, nagrado bralcev časopisa Télégramme in evropsko nagrado Strega Europeo. Ta nenavadna avtobiografija je zapisana v tretji osebi ednine, avtorica pa spretno prepleta povsem intimne zgodbe z zgodovinskimi dogajanji v Franciji, Evropi in svetu. Sledimo ji na počitnice na morski obali in ob sanjarjenju o prihodnosti v Parizu. Odnos do telesa kot nedoumljive mešanice sle, užitka, sramu in bolečine je tema, ki prežema vsa obdobja njenega življenja – od prvega bolečega spolnega odnosa s starejšim moškim in osvobajajočega obdobja študentskih let do travmatičnega ilegalnega splava, saj je Francija pravico do splava uzakonila šele leta 1970. Tako sledimo Annie v iskanju intimne in tudi družbene identitete ob praznini njenega zakona, rojstva dveh sinov, bremen materinstva, ločitve, obsedenosti z mlajšim ljubimcem, dokler se leta 2006 ne utelesi kot samozavestna ženska in pisateljica, ki poplesuje skozi spomine in išče takšen jezik, ki bi zaobjel vso kompleksnost človeškega bivanja in ohranil koščke spominov pred neusmiljeno poplavo pozabe.

Gostje večera: Jure Pukl , saksofon; Nina Strnad , glas; Žigan Krajnčan , glas, ples; Lazaro Amed Zumeta , tolkala; Aljoša Kavčič , klaviature; Kristijan Krajnčan , bobni V Cankarjevem domu bomo 2. aprila 2026 počastili štiridesetletno ustvarjalno pot glasbenika, skladatelja, aranžerja in dirigenta Lojzeta Krajnčana. Ta mejnik bo na odru združil Big Band RTV Slovenija in vrhunske glasbene goste, s katerimi je Krajnčan v zadnjem času tesno sodeloval. Večer bo poklon njegovemu obsežnemu opusu in neprecenljivemu vplivu na razvoj domače orkestralne ustvarjalnosti. Lojze Krajnčan zaokrožuje svoja štiri desetletja neprekinjenega umetniškega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija na koncertu, ki bo ponudil vpogled v njegovo raznovrstno glasbeno identiteto. Svojo pot je začel kot nadarjen solist na pozavni, po odhodu mojstra Jožeta Privška pa je prevzel odgovorni vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Prvo desetletje je deloval tudi kot umetniški vodja Big Banda ter ob številnih radijskih in televizijskih projektih orkester suvereno popeljal v svet jazzovskih in sodobnejših glasbenih vsebin. V zadnjih letih je zasedba pod njegovim vodstvom zaživela v dialogu z odličnimi glasbeniki, med katerimi izstopajo Alex Sipiagin, Renato Chicco, Mirna Bogdanović, Marko Črnčec, Kristijan Krajnčan, Nina Strnad, Teo Collori, Boštjan Gombač, Ana Bezjak, Tomaž Gajšt in številni drugi. Krajnčanova prepoznavna aranžerska govorica in širok umetniški razpon sta omogočila povezavo različnih slogov, generacij ter glasbenih estetik. Večer bo hkrati poklon tradiciji in pogled v prihodnost, predvsem pa praznik predanosti in glasbene radovednosti Lojzeta Krajnčana.

Predavanje se osredotoča na začetne ugotovitve analize modela človeškega napredka Nikole Tesle v Problemu povečevanja človeške energije (1900), reinterpretiranega s pomočjo nedavno odkritega in neobjavljenenega osnutka uvoda Problema v arhivih Muzeja Nikole Tesle v Beogradu. V tem osnutku s pomočjo »diagrama sil« Tesla predstavlja napredek človeštva (enačenega z Zemljo) kot orbitalno, kompleksno spiralno gibanje okoli »Ideala« (enačenega s Soncem), ki ga določa dinamični ekvilibrij treh osnovnih sil. Vektorji teh sil ustvarjajo sekundarne sile, usmerjene k različnim manifestacijam »Ideala«. Ta heliocentrični model človeškega napredka povsem preoblikuje naše razumevanje Teslove filozofije, vključno z njegovim konceptom »znanstvenega človekoljubja«, na katerem je utemeljeval svoj neudejanjeni sistem globalnega brezžičnega prenosa energije. Odkritje tega materiala lahko služi kot ključ za odklepanje več njegovih navidezno nepovezanih znanstvenih, tehnoloških in duhovnih idej, kar omogoča natančnejše razumevanje njegove filozofije energije in tehnološke vizije onkraj razširjenih in pogosto zgrešenih predstav. Predavanje bo kritično osvetlilo tudi napetosti, povezane s Teslovo idejo globalne brezžične distribucije energije v kontekstu problema centralizacije in energetske demokracije, vključno z religijskimi vplivi, s pomočjo katerih je razlagal in razširjal svoje izume. Tibor Hrs Pandur je pesnik, teslolog, prevajalec, dramaturg, komparativist in literarni zgodovinar. Izdal je dve znanstveni monografiji o Nikoli Tesli: slovenski prevod Problema povečevanja človeške energije s spremno študijo (Založba ZRC; 2. razširjena izdaja, 2021) in Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. (Litera, 2023), ki jo je uredil, prevedel in komentiral, predstavlja pa prvo objavo tega materiala v svetovnem merilu. Trenutno je zaposlen kot raziskovalec na triletnem projektu Nikola Tesla: filozofija energije, tehnologije in religije ter njena relevantnost danes (Inštitut za filozofske in religijske študije, ZRS Koper in AMEU Maribor). Na to temo prav tako piše doktorat na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (Interdisciplinarni študij Humanistika in družboslovje). V sodelovanju z Društvom za primerjalno religiologijo in Inštitutom za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v okviru projekta Nikola Tesla: filozofija energije, tehnologije in religije ter njena relevantnost danes (J7-60133) s podporo ARIS.

Kdo je glavni naš junak? Cyrano de Bergerac! Kdo načitan je vojak? Cyrano de Bergerac! Kdo kretenom viša tlak? Cyrano de Bergerac! Cyrano de Bergerac je vsenaokrog znan kot izjemen vojščak, ki se lahko sam spoprime s celo armado razjarjenih bojevnikov. S tem ko kljubuje pariškim veljakom in javno ščiti državljanske svoboščine, si je pridobil...

Chefov 3-hodni meni ob 16.00, 18.00 ali 20.00. Tokrat glasba utihne in večer pripada hrani. Rezervacije obvezne.

Sodelujejo: Anuša Plesničar , dr. Gregor Pompe in Steven Loy Arvo Pärt je eden največjih sodobnih skladateljev in najbolj predvajan še živeči avtor sodobne klasične glasbe. Skozi svojo glasbeno pot je izoblikoval prepoznaven minimalističen slog, za katerega je značilna kompozicijska tehnika tintinabuli, ki jo je izumil sam ter se večinoma navdihuje pri gregorijanskih koralih in pravoslavnih bogoslužnih spevih. Njegova glasba in ustvarjalnost sta odmev globoko ukoreninjene duhovnosti in vere. Pärt je bil od leta 2011 do 2018 največkrat izvajani živeči skladatelj na svetu. Njegova najznamenitejša dela so: Für Alina, Spiegel im Spiegel in Silvanova pesem . O Pärtovi duhovni biografiji, ki jo je napisal skladateljev prijatelj in ameriški pravoslavni duhovnik Peter C. Bouteneff, se bodo pogovarjali Anuša Plesničar, dr. Gregor Pompe in Steven Loy. Knjigo boste lahko na dogodku kupili po promocijski ceni. Violistka Anuša Plesničar je študirala violo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Univerzi za glasbo na Dunaju in na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu v Nemčiji, kjer je magistrirala. Ob tem je diplomirala tudi na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer trenutno končuje še doktorski študij. Je članica Slovenskega godalnega seksteta ter redna sodelavka slovenskih simfoničnih in opernih orkestrov.

Scenarista: Metod Pevec, Olga Michalik Sodelavec pri scenariju: Vladimir Milošević Producent: Danijel Hočevar Direktor fotografije: Metod Pevec Kamera: Dejan Ulaga, Gaja Naja Rojec Montažerka: Olga Michalik Svetovalec pri montaži: Ivo Trajkov Kolorist: Emil Svetlik Oblikovalec zvoka: Julij Zornik Produkcija Vertigo Ljubljana V koprodukciji z RTV Slovenija V sodelovanju s Filmskim studiom Viba film Finančna podpora Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije Režiser in psihiater se skupaj odpravita v osrednji slovenski zapor na Dobu. Režiser verjame, da so tam zaprte tudi zgodbe, psihiater verjame, da lahko s svojo metodo psihodrame obsojencem odpre odrešujoč ustvarjalni prostor in pogled v prihodnost. Osvobojeno ozemlje v zaprtem območju?

Arne Hodalič se že od začetka svoje fotografske kariere posveča tudi ljudstvom, ki živijo na zelo odročnih krajih in katerih način življenja izginja pod pritiski sodobnega sveta. Fotografije so poklon njihovi dediščini – in hkrati opozorilo, kako hitro izgubljamo različnost človeške kulture. Tematiko prvinskih ljudstev v sodobnem svetu bo z antropološkega vidika na pogovoru osvetlil prof. dr. Borut Telban.

Vitez Lancelot se na svojem popotovanju ustavi v mestu, v katerem že štiristo let vlada strašen troglavi zmaj, neusmiljen izkoriščevalec in oblastnik, ki si vsako leto izbere novo dekle in jo požre. Meščani kljub temu vdano sprejemajo njegovo tiranijo. Že dvesto let se zmaju nihče ni odkrito postavil po robu, nekateri pa ga celo občudujejo. Junaški in dobrosrčni Lancelot si želi mesto osvoboditi, zato zmaja pozove na dvoboj. Da bi se izzivalca znebil še pred spopadom, se zmaj zateče k različnim zvijačam, brezsramno goljufa, podkupuje, izsiljuje in napeljuje k umoru. Lancelot se čudi, da ga celo meščani z županom na čelu odvračajo od tega, da bi jih rešil nadloge. Nazadnje vitez zmaja vendarle premaga in mesto je rešeno. A leto pozneje se v mestu ni spremenilo skoraj nič. Na položaj tirana se je v tem času povzpel nekdanji župan, ki zdaj celo razglaša, kako je sam pokončal zmaja, za novega župana pa je imenoval svojega sina. Zmajeva vladavina je za seboj pustila izprijene duše in vprašanje je, kako spremeniti družbo, ali je mogoče pokončati zmaja v vsakem posamezniku, in čigava naloga je to.

Igro Jonathana Spectorja Eureka iz leta 2018 odpira sestanek upravnega odbora na zasebni osnovni šoli v Berkeleyju v Kaliforniji. Politična korektnost, ki preveva te sestanke, naj bi služila načelu popolne vključevalnosti in brezprizivni toleranci do različnih nazorov; ustvarja vtis o skupnosti, sposobni zgraditi zatočišče pred vsakovrstnimi tipi diskriminacije, ki je del tako ameriškega kot tudi našega...

13. sezona Špil lige se aprila nadaljuje s polfinalnimi nastopi! Izbrani ligaši bodo ob prizadevanju za uvrstitev v finale sedaj še v večji meri pokazali svojo kreativnost, uigranost in mladostniško energijo. Prvi polfinalni večer prinaša izrazito rockovsko noto. Na odru se bodo srečali muzikalno izmojstreni in spevni Alter Ace , udarni pripovedovalci ljubljanskih štorij Linija 6 , impozantni metalci Enginetail in sproščene saksofonske linije ter dovršena besedila 5.linije. Obeta se pravi spektakel glasbene produkcije slovenske mladine! O napredovanju v finale odločajo glasovi strokovne komisije in občinstva, ki lahko za svojega favorita glasuje s pošiljanjem SMS sporočila. Komisijo 13. sezone Špil lige sestavljajo organizatorka dogodkov in glasbena menedžerka Maša Pavoković , novinar, publicist in član zasedbe balans Andrej Pervanje ter nekdanja producentka festivalov Druga Godba in MENT Ira Kolbezen , ki trenutno sodeluje z založbo Glitterbeat. Ne morete priti na koncert? Brez skrbi. Ogled koncerta bo možen preko neposrednega prenosa na YouTube kanalu Kina Šiška. Vstop na dogodek je brezplačen.

9. julija leta 1993 proti poldnevu je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Oblečen je bil v moder delavski kombinezon in prepasan z vrvjo, ki je bila edina vez med njim in ladjo. Ta vrv je popkovina, ki preprečuje, da bi mornar med delom padel v morje. Potem se je ta popkovina nenadoma pretrgala in mornar je padel v Atlantik. V tistem trenutku nihče na ladji ni opazil, kaj se je zgodilo, in ladja je plula naprej. Sam v brezdanji modrini je mornar zaman klical na pomoč. Nihče več ga ni slišal – niti na ladji niti na vsem svetu.

Svojevrsten prostor Skalne dvorane na Ljubljanskem gradu bodo vsak petek polnili zvoki jazza, soula, rocka, bluesa in drugih zvrsti. Najvišja turistična točka prestolnice ima poleg najlepšega razgleda na mesto tudi edinstven Jazz Club Ljubljanski grad. Koncertni večeri ob izbrani pijači in v sproščenem klubskem vzdušju bodo tudi v sezoni 2026 zagotovo pritegnili številne glasbene sladokusce različnih generacij. Jazz Club Ljubljanski grad bo odprt od 19.00 do 23.00, glasbeniki bodo nastopili ob 20.00. Vstopnice so že v prodaji; vstopnica za posamezni koncert vključuje tudi povratno vožnjo z vzpenjačo, ki na dan koncerta obratuje do 23.00. Za več informacij obiščitespletno stran organizatorja.

Repki skupaj s Trkajem, Polono in Adamom žurajo, pojejo, ringarajajo in se zabavajo – kot se za pravo repkasto zabavo spodobi. A tedaj, o joj prejoj – na prizorišče stopi Lisica Zvitorepka! Pokvari veselje, zafeclja jezike, postavlja nerešljive uganke, otroke skorajda spravi v jok in jim ukrade vso voljo do zabave. Toda Repki se ne predajo! Skupaj z občinstvom se podajo na nepozabno popotovanje – čez visoke valove, v Narobe svet, kjer Lisico Zvitorepko »zdissajo« in ji na koncu pokažejo, kakšna je moč lepih besed in dobre volje. Na koncertu boste slišali in doživeli pesmi Ringa raja , Tokrat , Tok rad , Supermravlja , Novice , Zapletenke , Narobe svet , Gusarji pirati in še nekatere druge. O dogodku Rok Terkaj Igor Saksida Adam Velić Polona Mežnar + gost Brezplačne vstopnice: www.bobri.si

Odsotnost norm je postala vaša norma. In tako se lahko upiram samo vam, se pravi vaši odpravi vseh norm. Sławomir Mrożek, Tango V jedru Tanga, najpomembnejše igre poljskega absurdista Sławomirja Mrożka, je radikalno razpadli svet, sodobna družba, le korak stran od svojega dokončnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa načela, celo vsa tradicija...

Teme: odraščanje v odročnem gorskem okolju, deprivilegiranost v odnosu do urbane mladine, občutek zavrtosti in želja po življenjski spremembi, ekologija. Scenarij: Petra Seliškar, Tancrede Riviere Produkcija: Petra Pan film, Cinéphage Productions, PPFP, RTV Slovenija Petra Seliškar je leta 2025 najprej predstavila kratki film Poletne počitnice, v katerem osrednjo vlogo zavzame osemletni makedonski deček, ki poletja preživlja visoko na Šar planini, kjer s starejšima bratoma pase ovce. Odročnost od civilizacije, na svežem zraku, fantom daje iluzijo svobode in počitka, čeprav je varovanje več sto ovac naporno vsakodnevno delo. Pričujoči film znova obravnava tri brate, pomembnejšo vlogo pa dobi najmlajši Zani, ki malce nižje na gori skrbi za krave, a prav tako tolče vsakdanjo rutino in se sprašuje o smiselnosti njihovega početja. Gora se ne bo premaknila v primerjavi z intimnejšimi Poletnimi počitnicami prevzame precej bolj spektakelsko zasnovo; mogočna gorska krajina postane dodaten protagonist v zgodbi o bratih, ki sanjajo o drugačnem življenju. Mesto, ki se jim z gore izrisuje daleč na obzorju, se zdi kot nedosegljiv ideal.

Po filmski projekciji bo pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem Jr. Scenarij: Kaouther Ben Hania Fotografija: Juan Sarmiento G. Glasba: Amine Bouhafa Igrajo: Saja Kilani (Rana Hassan Faqih), Motaz Malhees (Omar A. Alqam), Clara Khoury (Nisreen Jeries Qawas), Amer Hlehel (Mahdi M. Aljamal) Produkcija: Mime Films&Tanit Films&JW Films&RaeFilm Studios Distribucija: Demiurg Festivali, nagrade (izbor): Benetke 2025 (velika nagrada žirije) Realistična rekonstrukcija uboja šestletne punčke v Gazi z vidika medicinske ekipe, ki je poskušala organizirati njeno rešitev. 29. januar 2024. Prostovoljci palestinske humanitarne organizacije Rdeči polmesec v klicnem centru prejmejo nujen klic. Iz soseske Tel al-Hawa na jugu mesta Gaza se oglasi šestletna punčka, ki je med izraelskim obstreljevanjem ostala ujeta v avtu. Kot izvedo reševalci, so v avtu prisotni tudi člani njene družine, ki po njenih besedah "spijo", preliti s krvjo. Ekipa poskuša po telefonski zvezi storiti vse, da bi deklico obdržala na liniji in jo prepričala, naj se še naprej skriva v avtomobilu. Vendar pa se pojavijo drugi problemi. Ministrstvo za zdravje reševalnemu vozilu ne more zagotoviti varnega prehoda, saj bi bilo lahko ogroženo življenje zdravniške ekipe. Začne se napeta igra s časom, v kateri si vsi prizadevajo za srečen konec.

V drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja, da bi lahko razumela, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno, kdo je rekel, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo, pivo ali koncert, slabo vest, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem?

Vitez Lancelot se na svojem popotovanju ustavi v mestu, v katerem že štiristo let vlada strašen troglavi zmaj, neusmiljen izkoriščevalec in oblastnik, ki si vsako leto izbere novo dekle in jo požre. Meščani kljub temu vdano sprejemajo njegovo tiranijo. Že dvesto let se zmaju nihče ni odkrito postavil po robu, nekateri pa ga celo občudujejo. Junaški in dobrosrčni Lancelot si želi mesto osvoboditi, zato zmaja pozove na dvoboj. Da bi se izzivalca znebil še pred spopadom, se zmaj zateče k različnim zvijačam, brezsramno goljufa, podkupuje, izsiljuje in napeljuje k umoru. Lancelot se čudi, da ga celo meščani z županom na čelu odvračajo od tega, da bi jih rešil nadloge. Nazadnje vitez zmaja vendarle premaga in mesto je rešeno. A leto pozneje se v mestu ni spremenilo skoraj nič. Na položaj tirana se je v tem času povzpel nekdanji župan, ki zdaj celo razglaša, kako je sam pokončal zmaja, za novega župana pa je imenoval svojega sina. Zmajeva vladavina je za seboj pustila izprijene duše in vprašanje je, kako spremeniti družbo, ali je mogoče pokončati zmaja v vsakem posamezniku, in čigava naloga je to.

Trajanje: 90 min Zhivko Vasilev , kaval; Kris Korat , klavir; Damir Mazrek , tolkala Znani klavirski-tolkalni duo Harmelogic že vrsto let do balkanske glasbene tradicije pristopa odprto in raziskovalno ter jo prepleta s sodobnim pristopom in improvizacijo. Tokrat se bo Koratu na klavirju in Mazreku na tolkalih pridružil še bolgarski glasbenik Zhivko Vasilev s kavalom, tradicionalnim pihalom z značilnim zvokom. Po srečanju na mednarodnem jazz festivalu v Nankingu na Kitajskem, kjer so Korat, Mazrek in Vasilev prvič igrali skupaj, so začeli pogosteje sodelovati in nastale so avtorske skladbe, ki slonijo na značilnih ritmih in melodiki Balkana, specifičen zvok zasedbe pa zaznamuje kaval, ki ga Zhivko Vasilev mojstrsko umešča v sodoben glasbeni kontekst. Z vsakim nastopom se je njihova povezanost še poglobila in trio je začel v svoje skladbe vpeljevati kompleksnejše ritme, izrazite melodije in razgibane harmonije.

Četudi sega rojstvo kultne gledališke in filmske klasike Tramvaj Poželenje v daljno leto 1947, besedilo še zmeraj prepriča s kompleksnostjo medčloveških odnosov in naš čas v njem odzvanja v temah razmerij med spoloma pretežno patriarhalne družbe, razrednih razlik in izginjajočega srednjega sloja. Drama osvetljuje konflikt dveh svetov, realnega in fiktivnega, danes še bolj brutalno kot...

7 let muzike! 7 pravljic! 7 gostov! 7. april! 7 Kokosov (Boris, Izi, Anže, Martin, Bortin, Manže, Izris)! 7 zapletov! 7 razpletov! 2025 je bilo za Kokose leto Naravnih pojavov. Spirale so nas nevihte, prepihali vetrovi, sonce nas je toplo grelo, preden so nas iz tira vrgli potresi in vulkani. V vsej lepoti in grdoti življenja so nas vedno znova navdihovale mavrice, zvezde, meteoriti in ostala naravna telesa. Skratka razburkano leto. Ker pa vsi vemo, da v najbolj razburkanih časih nastanejo najbolj brezčasne zgodbe, se zdi nadvse logično, da je leto 2026 leto za pravljice! Kokosy 7. aprila 2026 praznujejo svoj 7. rojstni dan! Skratka 7 x 7 razlogov, da se vsaj za 1 dan izklopiš iz resnične resničnosti ali pa realne realnosti, če hočeš, in se skupaj z njimi pričaraš na najbolj pravljičnem rojstnem dnevu v zgodovini pravljičnosti! “Ko sonce sedmič okoli zemlje prispe, četrti mesec, sedmega dne. V šišensko dvorano bo udarila sila, z močjo tisočih dihov, iz štirih biti, eno Nadbitje rodila … in ura usode bo novo dobo odbila.” Vstopnice v prodaji v sredo, 11. 12. 2025.

Roman Leta , ki je v Franciji izšel leta 2008 in pri nas leta 2010, je avtobiografsko delo francoske pisateljice Annie Ernaux, v katerem kronološko opisuje svojo življenjsko pot od rojstva leta 1940 do začetka 21. stoletja. Roman je po izidu prejel vrsto najvišjih literarnih priznanj: na­grado François Mauriac, nagrado Marguerite Duras, nagrado bralcev časopisa Télégramme in evropsko nagrado Strega Europeo. Ta nenavadna avtobiografija je zapisana v tretji osebi ednine, avtorica pa spretno prepleta povsem intimne zgodbe z zgodovinskimi dogajanji v Franciji, Evropi in svetu. Sledimo ji na počitnice na morski obali in ob sanjarjenju o prihodnosti v Parizu. Odnos do telesa kot nedoumljive mešanice sle, užitka, sramu in bolečine je tema, ki prežema vsa obdobja njenega življenja – od prvega bolečega spolnega odnosa s starejšim moškim in osvobajajočega obdobja študentskih let do travmatičnega ilegalnega splava, saj je Francija pravico do splava uzakonila šele leta 1970. Tako sledimo Annie v iskanju intimne in tudi družbene identitete ob praznini njenega zakona, rojstva dveh sinov, bremen materinstva, ločitve, obsedenosti z mlajšim ljubimcem, dokler se leta 2006 ne utelesi kot samozavestna ženska in pisateljica, ki poplesuje skozi spomine in išče takšen jezik, ki bi zaobjel vso kompleksnost človeškega bivanja in ohranil koščke spominov pred neusmiljeno poplavo pozabe.

Orkester Slovenske filharmonije Baletni plesalci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Moderator: Juš Milčinski Program: G. F. Händel, B. Smetana, D. Bučar, J. Strauss ml.

Orkester Slovenske filharmonije Baletni plesalci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Moderator: Juš Milčinski Program: G. F. Händel, B. Smetana, D. Bučar, J. Strauss ml.

Režiser Trikrat tri: Aleksander Tolmaier Nagovora pred začetkom koncerta: Lovro Sodja, predsednik DSAP in mag. Julija Schellander-Obid, podpredsednica SPZ Trikrat tri je medgeneracijski koncert slovenskih ljudskih pesmi, ki ga je pripravilo Slovensko prosvetno društvo Danica iz Šentprimoža na avstrijskem Koroškem. Sodelujejo kar tri generacije – otroci, odrasli in starejši pevci, prepletajo pa se pesem, ritem in scenografija. Trikrat tri je tudi napev, s katerim ob praznovanjih prosimo navzoče, da si izberejo svojo najljubšo pesem. Trikrat tri je pravzaprav poskus, mladim (zopet) približati slovensko ljudsko pesem in ljubezen do nje. Koncert oblikuje projektni zbor, ki ga sestavljajo pevke in pevci vseh zborov Danice – od Zvezdic in mešanega pevskega zbora pa do Korenin Danice. Čudovite aranžmaje za Orffov instrumentarij je naredil salzburški strokovnjak za Orffovo glasbo, Christoph Matl . Orffov orkester tvori desetčlanska ritmična skupina. Skozi koncert pa popeljejo znani liki ljudskih pesmi, Marko, Trezinka in Izidor. Projekt vodita Sara Ouschan in Doris Wakounig , pri scenografiji in režiji pa je pomagal Aleksander Tolmaier . SPD Danica Slovensko prosvetno društvo Danica je bilo ustanovljeno leta 1914. Svoj sedež ima v Kulturnem domu Danica v Šentprimožu. Namen društva je v ohranjanju in razvijanju slovenske kulture in jezika na avstrijskem Koroškem. Društvo odlikuje bogato otroško in mladinsko delo. Obstajata kar dva otroška zbora, mladinski zbor ter otroška in mladinska dramska skupina. Največji zbor je Mešani pevski zbor Danica, zelo uspešno pa nastopajo tudi Dečle Danice in zbor starejših Korenine Danice ter odrasla gledališka skupina Teatr Danica. Društveni zbori redno sodelujejo pri zborovskih tekmovanjih. P r o g r a m k o n c e r t a Otroška Igramo se Ljudska Trikrat tri Ljudska Pozimi pa rožice ne cveto Ljudska En šuštar me je baral Ljudska Moj očka so mi rekli Ljudska Jaz sem zmeraj mislil Ljudska Izidor ovčice pasel Ljudska Majhna sem bila Ljudska Trezinka Ljudska Takšna vendar ni nobena Ljudska Lani sem kupil ji Ljudska Ne bom se možila Ljudska Zaplula je barčica moja Ljudska Moj očka ima konjička dva Ljudska Jaz sem si pa nekaj zmislil Ljudska Moja dekle je še mlada Ljudska Po gozd´ sem španciral Ljudska Pojd'mo na Štajersko Ljudska Šumijo gozdovi domači Ljudska Rompompom, še ne gremo domov Ljudska Kadar boš na rajžo šel Vodji programa: Sara Ouschan in Doris Wakounig Aranžmaje za Orffov instrumentarij je naredil salzburški strokovnjak za Orffovo glasbo Christoph Matl .

Na odru bo zasijala Jana Šušteršič , pevka s karizmatičnim vokalom in izrazito odrsko prezenco. Njena glasbena pot, ki se je začela v Sloveniji, nadaljevala v Libiji in Srbiji, jo je že zelo zgodaj vodila v svet profesionalne glasbe. Pri sedemnajstih letih je vstopila na Fakulteto za glasbo (smer klavir), študij pa nadaljevala na prestižni Berklee College of Music v Bostonu , kjer je bila ves čas štipendistka. Med študijem je sodelovala z nekaterimi najvidnejšimi svetovnimi glasbeniki, kot so Plácido Domingo, John Oates, Valerie Simpson in Abraham Laboriel. Širši javnosti se je vtisnila v spomin z zmago v oddaji Slovenija ima talent , od takrat pa uspešno nastopa doma in v tujini.

Manca Kosmač , viola Andreja Kosmač , klavir * Hanna Kryvtsova , violina Sae Lee , klavir Program: Lucio Žganec (2003), Temperamenti za violo in klavir III. Melanholik (Largo contemplativo) César Franck, prir. za violo Douglas Woodfull-Harris, Sonata za violino in klavir v A-duru I. Allegretto ben moderato II. Allegro III. Recitativo–Fantasia IV. Allegretto poco mosso

Igro Jonathana Spectorja Eureka iz leta 2018 odpira sestanek upravnega odbora na zasebni osnovni šoli v Berkeleyju v Kaliforniji. Politična korektnost, ki preveva te sestanke, naj bi služila načelu popolne vključevalnosti in brezprizivni toleranci do različnih nazorov; ustvarja vtis o skupnosti, sposobni zgraditi zatočišče pred vsakovrstnimi tipi diskriminacije, ki je del tako ameriškega kot tudi našega...

Prvi koncert ste razprodali v 2 dneh, in ker je ravno rojsni dan, slavja pač ne more bit preveč, zato odpiramo še drugo Kino Šiško kar en dan po prvi – 8. 4. 2026! Dvakratni spektakel za: 7 let muzike! 7 pravljic! 7 gostov! 7. april! 7 Kokosov (Boris, Izi, Anže, Martin, Bortin, Manže, Izris)! 7 zapletov! 7 razpletov! 2025 je bilo za Kokose leto Naravnih pojavov. Spirale so nas nevihte, prepihali vetrovi, sonce nas je toplo grelo, preden so nas iz tira vrgli potresi in vulkani. V vsej lepoti in grdoti življenja so nas vedno znova navdihovale mavrice, zvezde, meteoriti in ostala naravna telesa. Skratka razburkano leto. Ker pa vsi vemo, da v najbolj razburkanih časih nastanejo najbolj brezčasne zgodbe, se zdi nadvse logično, da je leto 2026 leto za pravljice! Kokosy 7. aprila 2026 praznujejo svoj 7. rojstni dan! Skratka 7 x 7 razlogov, da se vsaj za 1 dan izklopiš iz resnične resničnosti ali pa realne realnosti, če hočeš, in se skupaj z njimi pričaraš na najbolj pravljičnem rojstnem dnevu v zgodovini pravljičnosti! “Ko sonce sedmič okoli zemlje prispe, četrti mesec, sedmega dne. V šišensko dvorano bo udarila sila, z močjo tisočih dihov, iz štirih biti, eno Nadbitje rodila … in ura usode bo novo dobo odbila.” Vstopnice v prodaji v sredo, 17. 12. 2025

Roman Leta , ki je v Franciji izšel leta 2008 in pri nas leta 2010, je avtobiografsko delo francoske pisateljice Annie Ernaux, v katerem kronološko opisuje svojo življenjsko pot od rojstva leta 1940 do začetka 21. stoletja. Roman je po izidu prejel vrsto najvišjih literarnih priznanj: na­grado François Mauriac, nagrado Marguerite Duras, nagrado bralcev časopisa Télégramme in evropsko nagrado Strega Europeo. Ta nenavadna avtobiografija je zapisana v tretji osebi ednine, avtorica pa spretno prepleta povsem intimne zgodbe z zgodovinskimi dogajanji v Franciji, Evropi in svetu. Sledimo ji na počitnice na morski obali in ob sanjarjenju o prihodnosti v Parizu. Odnos do telesa kot nedoumljive mešanice sle, užitka, sramu in bolečine je tema, ki prežema vsa obdobja njenega življenja – od prvega bolečega spolnega odnosa s starejšim moškim in osvobajajočega obdobja študentskih let do travmatičnega ilegalnega splava, saj je Francija pravico do splava uzakonila šele leta 1970. Tako sledimo Annie v iskanju intimne in tudi družbene identitete ob praznini njenega zakona, rojstva dveh sinov, bremen materinstva, ločitve, obsedenosti z mlajšim ljubimcem, dokler se leta 2006 ne utelesi kot samozavestna ženska in pisateljica, ki poplesuje skozi spomine in išče takšen jezik, ki bi zaobjel vso kompleksnost človeškega bivanja in ohranil koščke spominov pred neusmiljeno poplavo pozabe.

Festival Sonica , ki se letos iz aprila seli na november, predstavlja malo pomladno edicijo s premiernim koncertom slovensko-poljskega dua, dveh izbranih predstavnikov neofolk gibanja v svetu: multiinstrumentalista Iztoka Korena in slovitega kitarista Raphaela Roginskega , ki bosta izvedla koncertno premiero svojega prihajajočega albuma Nocturnal Consolations. Ob njiju se v Ljubljano vrača tudi kultni ustvarjalec ambientalne eksperimentalne elektronske glasbe Abul Mogard. Raphael Roginski & Iztok Koren (PL, SI) Ideja za projekt in prvi zvoki skupnega ustvarjanja Iztoka Korena in Raphaela Rogińskega se je rodila v času, ko je Raphael sodeloval s skupino Širom, katere član je Koren, in sicer v projektu prirejanja kompozicij ameriškega skladatelja in posebneža Moondoga. Po nekaj letih čakanja in dela na drugih projektih sta se glasbenika lansko pomlad končno lotila dela na skupnem projektu. Koren in Roginski sta oba instrumentalista, ki iščeta starodavni glas svojih inštrumentov in hkrati tudi zvok jutrišnjega dne. Z občutljivo pozornostjo odkrivanja prostora za zvok, tako akustično kot ideološko, sta na skupnem projektu ustvarila polifonijo nenehno spreminjajočih se zvočnih barv. Sama polifonija, kot ideja srečanja drugega z drugim za izgradnjo platforme, je skupni imenovalec njunega sodelovanja. Kot navdušenca nad tradicionalno glasbo črpata navdih iz nje, vendar je bil njun cilj ustvariti glasbo za sodobnega človeka in univerzalno zvočno podlago. Tako je nastal album Nocturnal Consolations (Nočne tolažbe), ki obsega 11 avtorskih skladb. Abul Mogard (IT) Abul Mogard je alter ego italijanskega glasbenika Guida Zena, znanega po svojih sugestivnih albumih in imerzivnih nastopih v živo. Živi v Rimu in je nastopal na prestižnih festivalih in prizoriščih, med drugim na Berlin Atonal, Poesia en Voz Alta (Ciudad de México), Centre Pompidou (Pariz), Centro de Cultura Contemporánea Condeduque (Madrid), Auditorium San Fedele (Milano), Le Guess Who? (Utrecht) in Southbank Centre (London). Na naročilo festivala Organ Reframed je Mogard komponiral skladbo za orgle, elektroniko in pozavne, ki je bila izvedena v Union Chapel (London) z London Contemporary Orchestra. Njegovo delo se razteza tudi na področje filma, vključno s soundtracki za britanskega umetnika Duncana Whitleyja Kimberlin in Phoenix City (2021). BBC je večkrat predvajal njegovo glasbo, Mary Anne Hobbs pa je pohvalila njegove remikse za Carla Craiga in Fovea Hex (feat. Brian Eno) in jih uvrstila med svoje najljubše skladbe. Thom Yorke je Mogardovo glasbo vključil tudi v različne mikse za NTS Radio in BBC. Mogardova glasba je našla svoje mesto na različnih ustvarjalnih področjih, od filma in televizije do mode, sodobne umetnosti in oglaševanja. Njegovo delo je bilo predstavljeno v Ridley Scottovem trailerju za The Last Duel , Shane Meadowsovi TV seriji The Gallows Pole , modnih revijah za Ferragamo in kampanjah za Lancôme. Med njegovimi najnovejšimi izdajami sta Impossibly Distant, Impossibly Close z Rafaelom Antonom Irisarrijem in In uno spazio immenso z Grand River, poleg sodelovanj z umetniki, kot so KMRU, Colin Potter, CoH in Cindytalk. Mogardov novi album Quiet Pieces je izšel lani maja pri njegovi novoustanovljeni založbi Soft Echoes. Iztok Koren (SI) Iztok Koren, rojen v prekmurski vasi Beltinci, po poklicu socialni delavec, je slovenski multiinstrumentalist, ki trenutno živi v Ljubljani. Glasbeno pot je začel leta 2000 z dinamično-razigrano-melanholično post rock zasedbo ŠKM banda, nadaljeval z glasno-ekspresivno-kaotičnim postindustrijskim noisecore duom Hexenbrutal in širšo prepoznavnost dosegel z zasanjanim freak folk triom Širom. Poleg drugih občasnih glasbenih projektov je med pandemijo ustvaril tudi intimni, minimalistični in zenovski solo projekt. Leta 2024 je ustanovil še mednarodni trio Na tej strani nebes s sočlanoma iz Belgije ter leta 2025 duet s poljskim kitaristom Raphaelom Roginskim. Iztok ustvarja tudi glasbo za gledališče, plesne predstave in filme. Večkrat je sodeloval z gledališko režiserko Mirjano Medojevič in s plesnim koreografom Matjažem Faričem ter ustvaril glasbo za nemi film Sultanka ljubezni ter za filma Gora se ne premakne in Moje poletne počitnice v režiji Petre Seliškar. Kot solo izvajalec raziskuje glasbene meandre t.i. freak folk glasbe in skladb, ki vključujejo igranje več instrumentov hkrati. Iztok igra banjo, gembri, balafon, kalimbo, tolkala, bobne, steel drum, kitaro, sintetizator in morin khuur.

Trajanje: 50 minut Moška v spodnjicah je nežna rokoborba, ki raziskuje napetost med našo notranjo potrebo po ranljivosti in med pregradami, ki nas pred njo varujejo. Na odru, spremenjenem v tiho areno, plesalca prehajata skozi dvige in padce ter gibalno dekonstrukcijo, kjer leteči udi prestavljajo njuni prepleteni telesi – kot premikajoč se kup mesa, ki hrepeni po trku. V želji po okušanju ranljivosti zatočišče iščeta v odmiku od družbenega pogleda, pri katerem je moč pogosto povezana s fizično vzdržljivostjo in čustveno zadržanostjo. Njuno preoblikujoče se razmerje kroži okoli tanke meje med bolečino in užitkom, ljubeznijo in sovraštvom, mera poguma pa jo bo začrtala. Predstavitve dela v nastajanju: 30. januarja 2026, NEFCD, Härnösand, Švedska 15. februarja 2026, Zuhause Arnhem, Arnhem, Nizozemska

Sreda ob 20.30 uri Doživite vrhunski jazzovski večer z mednarodno priznanim Lukáš Oravec Quartetom , ki se mu bo pridružil izjemni slovenski saksofonist Jure Pukl . LUKÁŠ ORAVEC QUARTET (SK/CZ) feat. Jure Pukl (SI) Kvartet, ustanovljen leta 2012, danes velja za enega vodilnih jazzovskih zasedb na češko-slovaški sceni. Z več kot 300 koncerti v uglednih klubih in na velikih festivalih v več kot 20 državah po svetu navdušuje občinstvo z energičnim izrazom, vrhunsko muzikalnostjo in prepričljivim avtorskim repertoarjem. Njihovo umetniško odličnost potrjujejo številna priznanja, med drugim kar pet nagrad za najboljši jazzovski album leta (Esprit Award in Radio Head Awards), kar jih uvršča med najvidnejše predstavnike sodobnega evropskega jazza. Kvartet redno sodeluje z mednarodno uveljavljenimi glasbeniki, kot so Aaron Goldberg, Rick Margitza, Vincent Herring, Bob Mintzer, Wayne Escoffery, Jerry Bergonzi, Seamus Blake in Tony Lakatos , ter z uglednimi orkestri, med njimi Moravsko filharmonijo in Slovaško sinfonietto .

Orkester Slovenske filharmonije Baletni plesalci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Moderator: Juš Milčinski Program: G. F. Händel, B. Smetana, D. Bučar, J. Strauss ml.

Orkester Slovenske filharmonije Baletni plesalci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Moderator: Juš Milčinski Program: G. F. Händel, B. Smetana, D. Bučar, J. Strauss ml.

V provincialnem mestu so pred kratkim odprli zdravilišče. Vse kaže, da se obetata razvoj in prosperiteta, a doktor Stockmann odkrije, da je voda v zdravilišču onesnažena in zdravju nevarna, kar je zdaj nujno treba sanirati. Vendar pa župan in delničarji v projekt, ki že prinaša dobičke, niso pripravljeni vlagati novih sredstev. Ibsenova drama se ukvarja...

Vitez Lancelot se na svojem popotovanju ustavi v mestu, v katerem že štiristo let vlada strašen troglavi zmaj, neusmiljen izkoriščevalec in oblastnik, ki si vsako leto izbere novo dekle in jo požre. Meščani kljub temu vdano sprejemajo njegovo tiranijo. Že dvesto let se zmaju nihče ni odkrito postavil po robu, nekateri pa ga celo občudujejo. Junaški in dobrosrčni Lancelot si želi mesto osvoboditi, zato zmaja pozove na dvoboj. Da bi se izzivalca znebil še pred spopadom, se zmaj zateče k različnim zvijačam, brezsramno goljufa, podkupuje, izsiljuje in napeljuje k umoru. Lancelot se čudi, da ga celo meščani z županom na čelu odvračajo od tega, da bi jih rešil nadloge. Nazadnje vitez zmaja vendarle premaga in mesto je rešeno. A leto pozneje se v mestu ni spremenilo skoraj nič. Na položaj tirana se je v tem času povzpel nekdanji župan, ki zdaj celo razglaša, kako je sam pokončal zmaja, za novega župana pa je imenoval svojega sina. Zmajeva vladavina je za seboj pustila izprijene duše in vprašanje je, kako spremeniti družbo, ali je mogoče pokončati zmaja v vsakem posamezniku, in čigava naloga je to.

Igro Jonathana Spectorja Eureka iz leta 2018 odpira sestanek upravnega odbora na zasebni osnovni šoli v Berkeleyju v Kaliforniji. Politična korektnost, ki preveva te sestanke, naj bi služila načelu popolne vključevalnosti in brezprizivni toleranci do različnih nazorov; ustvarja vtis o skupnosti, sposobni zgraditi zatočišče pred vsakovrstnimi tipi diskriminacije, ki je del tako ameriškega kot tudi našega...

9. julija leta 1993 proti poldnevu je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Oblečen je bil v moder delavski kombinezon in prepasan z vrvjo, ki je bila edina vez med njim in ladjo. Ta vrv je popkovina, ki preprečuje, da bi mornar med delom padel v morje. Potem se je ta popkovina nenadoma pretrgala in mornar je padel v Atlantik. V tistem trenutku nihče na ladji ni opazil, kaj se je zgodilo, in ladja je plula naprej. Sam v brezdanji modrini je mornar zaman klical na pomoč. Nihče več ga ni slišal – niti na ladji niti na vsem svetu.

Ko je bila Mónika Lakatos leta 1996 okronana za zmagovalko madžarskega televizijskega tekmovanja »Ki Mit Tud?«, ni posegla po priredbah pop pesmic na vnaprej nasneti podlagi. Namesto tega je pela tradicionalno glasbo svoje skupnosti Olah Romov. Moč in strast njenega glasu sta ji v naslednjih desetletjih prinesla status najbolj uveljavljene in odlikovane romske pevke po Esmi Redžepovi (med drugim je tudi prva romska dobitnica Womex Artist Award, najbolj cenjene nagrade za t. i. glasbe sveta). Kot pevka skupine Romengo je nastopala na odrih po vsem svetu, nato je skupaj s svojim možem Mihályjem »Mazsijem« Rostásom osupljala poslušalstvo z intimnim, pogosto tragičnim repertoarjem dueta Romanimo, medtem ko njen zadnji projekt Gypsy Voices izkazuje bolj svetlo, energično plat glasbene tradicije Olah Romov. Ti so celo na Madžarskem manjšina znotraj romske manjšine, saj jih samo še okoli trideset tisoč govori njihov jezik in živi tradicionalno. Mónikine korenine segajo v Nagyecsed, vas v srcu Olah skupnosti na severovzhodnem Madžarskem, najbolj znano prav po glasbi, tako da so bile glasba in pesmi del njenega življenja, odkar pomni. Čeprav je trdno zasidrana v tradiciji svoje skupnosti, pa vendarle tudi premika meje, saj s projektom Gipsy Voices v pogosto mačistični romski družbi slavi ženske glasove in izkušnjo, obenem pa ponuja priložnost tudi mladim generacijam romskih glasbenikov. Pri nas bo nastopila v Linhartovi dvorani in zaznamovala svetovni dan Romov.

Jazz, rock, pop, hip-hop, afrobeat – večer, kjer nisi opazovalec, ampak del živega, nepredvidljivega trenutka.

Kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga pomotoma razglasijo za mrtvega? To vprašanje povzema usodo protagonista igre Pavleta Marića: ko se po daljši odsotnosti vrne v domače okolje, šokiran odkrije, da je izgubil vse – ženo, dom, premoženje in celo svoje znanstveno delo. Vse našteto so si prilastili njegovi zakoniti in manj zakoniti »dediči«, ki imajo skupen interes: njegovo materialno in simbolno imetje obdržati. Odločijo se, da si pri uresničitvi tega cilja ne bodo dopustili sočutja: če se bo pokojnik želel vrniti med žive, ga bodo s skupnimi močmi razglasili za norca ali zločinca. Branislav Nušić velja za enega najbolj priljubljenih srbskih avtorjev vseh časov. Pisal je črtice, novele, feljtone, humoreske, spomine, socialnozgodovinske drame ter jedke politične in socialne komedije. V zgodovino srbske književnosti in gledališča se je najgloblje zasidral prav s komedijami, med katerimi so še danes izjemno priljubljene Narodni poslanec , Sumljiva oseba , Gospa ministrica , Žalujoča družina in Pokojnik . Nikoli izčrpani temi, ki se ju je vselej loteval z obilico humorja, sta pohlep in sla po oblasti. Ker je bil mojster značajske komedije, so njegove igre oprte na briljantno izpisane vloge. Največkrat gre za bridke portrete povsem povprečnih, vendar povzpetniških ljudi, ki na račun drugih silijo navzgor po družbeni lestvici.

Trajanje: predvidoma 1 uro in 40 minut z odmorom Solistka: Neža Tovšak , klavir (mentor: prof. Ruben Dalibaltayan) Spored: Eva Ostanek, Strmina (praizvedba) Sergej Prokofjev, Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 * Peter Iljič Čajkovski, Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani bo pod vodstvom asistenta Iztoka Kocena 10. aprila 2026 ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavil koncertni program, ki povezuje sodobno slovensko ustvarjalnost, solistično virtuoznost in veliko simfonično tradicijo. Večer bo odprla krstna izvedba skladbe Strmina mlade slovenske skladateljice Eve Ostanek, študentke Akademije za glasbo UL. Nabit z mladostno energijo je tudi Koncert za klavir in orkester št. 1 Sergeja Prokofjeva, ki ga je skladatelj napisal na začetku svoje ustvarjalne poti. V delu, ki slovi po živahnih ritmih, ostrih kontrastih in bleščečem klavirskem zvenu, bo kot solistka nastopila Neža Tovšak. Večer bo sklenila dramatična mojstrovina Petra Iljiča Čajkovskega – Simfonija št. 5 v e-molu.

Igro Jonathana Spectorja Eureka iz leta 2018 odpira sestanek upravnega odbora na zasebni osnovni šoli v Berkeleyju v Kaliforniji. Politična korektnost, ki preveva te sestanke, naj bi služila načelu popolne vključevalnosti in brezprizivni toleranci do različnih nazorov; ustvarja vtis o skupnosti, sposobni zgraditi zatočišče pred vsakovrstnimi tipi diskriminacije, ki je del tako ameriškega kot tudi našega...

Drugi polfinale 13. sezone Špil lige obljublja spektakel! Večer, ki bo sodil o uvrstitvi v finale, bodo soustvarjali odštekani death’n’roll pankerji GRABN iz Slovenj Gradca, sentimentalno ganljiva pevka iz Nove Gorice Mascha s svojim bendom, dinamično občutljivi ustvarjalci udarnih atmosfer Maxilla in naposled še najmlajši duo virtuoznih bratov 6DmusicSimulator . Kdo bo s svojim nastopom najbolj prepričal komisijo in občinstvo? O napredovanju v finale odločajo glasovi strokovne komisije in občinstva, ki lahko za svojega favorita glasuje s pošiljanjem SMS sporočila. Komisijo 13. sezone Špil lige sestavljajo organizatorka dogodkov in glasbena menedžerka Maša Pavoković , novinar, publicist in član zasedbe balans Andrej Pervanje ter nekdanja producentka festivalov Druga Godba in MENT Ira Kolbezen, ki trenutno sodeluje z založbo Glitterbeat. Ne morete priti na koncert? Brez skrbi. Ogled koncerta bo možen preko neposrednega prenosa na YouTube kanalu Kina Šiška. Vstop na dogodek je brezplačen.

Igra Izginjanje prikazuje življenje dveh družin, ki na prvi pogled nimata nič skupnega. Prva je navzven ugledna meščanska družina spoštovanega znanstvenika in profesorja Karla. Njegova žena je umetnica, njuna odrasla hči pa si ambiciozno prizadeva postati političarka. Kljub navidezni harmoniji pa ni vse tako bleščeče, kot se zdi. Ali jim bo uspelo potlačiti vse podlosti in umazanijo, ki nezadržno prihaja na plan? Druga družina je še zelo mlada, Marko in Ana imata malega sina, v zakonu pa jima ne gre najbolje. Marko sicer pripravlja doktorat, vendar se spopada s hudo travmo iz otroštva, ki mu preprečuje, da bi svobodno zadihal. Bojuje se z nenehnim občutkom, da bi najraje izginil. Ko se postopoma razkrivajo dogodki iz preteklosti, se prepleteta tudi Markova in Karlova zgodba. Bo Marko spoznal, da mora sam izbojevati svoj boj? Bo zbral dovolj moči in premagal svoje strahove? Izginjanje je v prvi vrsti drama o soočanju s samim sabo in šele nato o soočanju s tistimi, ki so nam poskušali odvzeti pravico do obstoja.

Svojevrsten prostor Skalne dvorane na Ljubljanskem gradu bodo vsak petek polnili zvoki jazza, soula, rocka, bluesa in drugih zvrsti. Najvišja turistična točka prestolnice ima poleg najlepšega razgleda na mesto tudi edinstven Jazz Club Ljubljanski grad. Koncertni večeri ob izbrani pijači in v sproščenem klubskem vzdušju bodo tudi v sezoni 2026 zagotovo pritegnili številne glasbene sladokusce različnih generacij. Jazz Club Ljubljanski grad bo odprt od 19.00 do 23.00, glasbeniki bodo nastopili ob 20.00. Vstopnice so že v prodaji; vstopnica za posamezni koncert vključuje tudi povratno vožnjo z vzpenjačo, ki na dan koncerta obratuje do 23.00. Za več informacij obiščitespletno stran organizatorja.

Producenta: Marko Kumer, Mojca Pernat Scenarij: Simon Horvat Direktor fotografije: Mitja Mlakar Snemalci: Mitja Mlakar, Marko Kumer Murč, Katrin Weissler, Gregor Ravnik Montaža: Ambrož Pivk Produkcija: Rusaalka, Film Factory Drežniška koza je kritično ogrožena. Skupaj s to edino avtohtono slovensko pasmo, ki kraljuje na strmih pobočjih Severne Primorske, sta ogroženi tudi biotska raznovrstnost države ter etnografska, kulturna in duhovna dediščina lokalnega okolja. Izumrtje drežniške koze bi pomenilo konec generacij dolgo trajajoče harmonije med človekom in naravo ter kmetijskega modela, ki ga danes prepoznavamo kot temelj trajnostnega razvoja. Film prikazuje še nikoli videne dokumentarne posnetke koz v njihovem naravnem okolju na nedostopnih alpskih pečinah, ob tem pa pripoveduje zgodbe domačinov, ki s svojim znanjem in modrostjo, preneseno iz roda v rod, skušajo preprečiti neizogibno. Drežniške koze živijo v hierarhičnih skupnostih, so zelo socialne in se medsebojno učijo. Tako stare koze natanko vedo, v katerih senčnih predelih je ob jutrih močna rosa. […] Genetske raziskave kažejo, kako je drežniška koza res posebna in drugačna od drugih pasem. Ohranjanje te genetike bo ključno za nadaljnje trajnostno kmetovanje, sploh zaradi podnebnih sprememb. Zelo hitro lahko pride čas, ko nam bo zelo koristilo staro znanje o pridelavi hrane. V tem primeru imamo kozo, ki lahko živi na območju, na katerem ne more tako rekoč nobena druga žival. To so tudi koze, ki se prehranjujejo z gorskimi rožami – bolj zdravega sira ni mogoče dobiti. Marko Kumer Murč, Simon Horvat

Tone Kregar , vokal; Jernej Dirnbek , vokal, kitara, harmonika; Jure Golobič , kitara; Robert Novak , bas kitara; Igor Orač , bobni, cajon, spremljevalni vokal; Davor Klarič , klaviature, spremljevalni vokal Blaž Celarec, tolkala; Anže Zaveršnik , saksofon; Ožbalt Zevnik , saksofon; Martin Belce r, pozavna; Tadej Drnovšek , trobenta, krilovka Mi2 se umirjajo in obračajo v intimo. Po dinamičnem jubilejnem letu, v katerem so praznovali trideset let delovanja z neponovljivim koncertom v razprodani dvorani Stožice, izdali tri nove skladbe in stali na številnih drugih odrih po Sloveniji, so letos izklopili elektriko – so Mi2 za leto 2026 pripravili obsežno akustično turnejo Natur(i), v sklopu katere bodo koncertirali tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Čeprav tudi tako že vrsto let polnijo dvorane in prizorišča po vsej Sloveniji, Mi2 so letos pripravili osveženo akustično zgodbo. Za turnejo Natur(i) so Mi2 prevetrili svoj akustični koncertni program. Poleg njihovih že skoraj ponarodelih uspešnic bo poudarek tudi na redko izvajanih skladbah, ki jih sicer pogrešamo v njihovem standardnem repertoarju. Nastopili bodo v razširjeni zasedbi – na odru se jim bosta pridružila tolkalec Blaž Celarec in pihalna sekcija pod vodstvom Anžeta Zaveršnika, zaradi česar bo kar nekaj skladb temeljito prearanžiranih.

Mi2 se umirjajo in obračajo v intimo. Po dinamičnem jubilejnem letu, v katerem so praznovali trideset let delovanja z neponovljivim koncertom v razprodani dvorani Stožice, izdali tri nove skladbe in stali na številnih drugih odrih po Sloveniji, bodo prihodnje leto izklopili elektriko – Mi2 za leto 2026 napovedujejo obsežno akustično turnejo Natur(i), v sklopu katere bodo koncertirali tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tone Kregar, vokal; Jernej Dirnbek, vokal, kitara, harmonika; Jure Golobič, kitara; Robert Novak, bas kitara; Igor Orač, bobni, cajon, spremljevalni vokal; Davor Klarič, klaviature, spremljevalni vokal Blaž Celarec, tolkala; Anže Zaveršnik, saksofon; Ožbalt Zevnik, saksofon; Martin Belcer, pozavna; Tadej Drnovšek, trobenta, krilovka Čeprav tudi tako že vrsto let polnijo dvorane in prizorišča po vsej Sloveniji, Mi2 za leto 2026 pripravljajo osveženo akustično zgodbo. Za turnejo Natur(i) bodo Mi2 prevetrili svoj akustični koncertni program. Poleg njihovih že skoraj ponarodelih uspešnic bo poudarek tudi na redko izvajanih skladbah, ki jih sicer pogrešamo v njihovem standardnem repertoarju. Nastopili bodo v razširjeni zasedbi – na odru se jim bosta pridružila tolkalec Blaž Celarec in pihalna sekcija pod vodstvom Anžeta Zaveršnika, zaradi česar bo kar nekaj skladb temeljito prearanžiranih. Kljub malce bolj umirjeni obliki so akustični koncerti skupine Mi2 prava posebnost in izkušnja; poleg glasbe sta na njih v ospredju tudi pristnejši stik z občinstvom ter možnost za več interakcije, medklicev in neposrednega humorja. Ne glede na umirjeno noto pa se energija s trajanjem koncerta stopnjuje in prav nikoli do zdaj se še ni zgodilo, da bi obiskovalci konec koncerta pričakali sede.

Scenarij: Fabrice du Welz, Domenico La Porta Fotografija: Manu Dacosse Montaža: Nico Leunen Igrajo: Anthony Bajon (Paul Chartier), Alba Gaïa Bellugi (Jeanne »Gina« Ferrara), Alexis Manenti (Luis Catano), Sergi López (Marcel Dedieu), Laurent Lucas (Charles Hinkel), David Murgia (Didier Renard), Béatrice Dalle (Rita), Lubna Azabal (Mme Santos), Jackie Berroyer (Jack Dolman), Mélanie Doutey (Juge Remacle), Félix Maritaud (Roberto Santos) Producenti: Jean-Yves Roubin, Cassandre Warnauts, Manuel Chiche, Violaine Barbaroux Produkcija: Frakas Production s E [email protected] & The Jokers Format: DCP, barvni Dolžina: 155' Festivali, nagrade (izbor): Benetke 2024, Sitges 2024, Lizbona2024

Igro Jonathana Spectorja Eureka iz leta 2018 odpira sestanek upravnega odbora na zasebni osnovni šoli v Berkeleyju v Kaliforniji. Politična korektnost, ki preveva te sestanke, naj bi služila načelu popolne vključevalnosti in brezprizivni toleranci do različnih nazorov; ustvarja vtis o skupnosti, sposobni zgraditi zatočišče pred vsakovrstnimi tipi diskriminacije, ki je del tako ameriškega kot tudi našega...

Groove, energija in sodobni jazz fusion z psihadeličnim nabojem 70-ih – kvintet, ki drži tempo in ne popusti.

Trajanje: 1 ura in 20 minut Opozorilo: V predstavi je uporabljena utripajoča svetloba z občasnimi močnejšimi bliski, ki lahko s postavitvijo in svetlobo povzroči občutek utesnjenosti. Projekt Stampedo razpira vprašanje pomena varnosti; kaj ta danes konkretno pomeni tako za posameznika kot za družbo. Ob obravnavi človeških stampedov vzpostavlja pravico do varnosti kot temeljno človeško pravico ter ob tem razgrinja vlogo države in pristojnih organov v njenem zagotavljanju. Projekt se tako osredotoča na finančni dejavnik kot glavni vzrok za človeške stampede ter predvsem razpira vrsto vprašanj, ki segajo vse od malomarne razsežnosti kapitalizma, ki zavoljo zaslužka tvega varnost človeškega življenja, mimo razrednega razslojevanja in vprašanja finančne moči, ki prevlada nad pravičnostjo in pravico, vse do vprašanja odgovornosti do sebe in drugega ter iskanja pravice, ki ji morda nikoli ne bo zadoščeno. Finančni kontekst (prosti vstopi, akcijske ponudbe, cenejše vstopnice itd.) vzame kot osnovo za naslavljanje pomena »hype-a«, masovne panike, kolektivne organizacije, človeške vrednosti in njegove osnovne pravice do varnosti. Razpira vpogled v sodobno obliko bivanjskosti – neskončnega drvenja in hiperproduciranja – kako jima ubežati, poiskati točko ustavitve, umirjanja. Projekt se uprizoritveno osredotoča na kombiniranje dokumentarnega gradiva in interaktivnih postopkov ter skozi uporabo intermedijskih principov preigrava in preizprašuje razsežnosti gledališkega dogodka.

Trajanje: 50 minut Opozorilo: V predstavi so uporabljeni umetna megla, laserski efekti ter lučni učinki utripajoče svetlobe in občasnih močnih bliskov. V odrskem šovu, ki združuje stand-up, Elona Muska in psihopolitiko Byung-Chul Hana, se Jan Rozman – kot številni drugi moški v krizi – poda na pot samoodkrivanja. V svoji najnovejši predstavi se avtor sooča z vprašanjem: »Kaj je tisto v meni, zaradi česar (si) nikoli nisem dovolj?« Bo lahko pravočasno zaustavil brnenje, ki ga občuti v lastnem telesu, ali pa bo naslednji prižig zaslona vnovič zagnal neustavljivo brzenje v črno luknjo razmišljanja o nezmožnosti (telesne) avtonomije?

Scenarij: Kaouther Ben Hania Fotografija: Juan Sarmiento G. Glasba: Amine Bouhafa Igrajo: Saja Kilani (Rana Hassan Faqih), Motaz Malhees (Omar A. Alqam), Clara Khoury (Nisreen Jeries Qawas), Amer Hlehel (Mahdi M. Aljamal) Produkcija: Mime Films&Tanit Films&JW Films&RaeFilm Studios Distribucija: Demiurg Festivali, nagrade (izbor): Benetke 2025 (velika nagrada žirije) Realistična rekonstrukcija uboja šestletne punčke v Gazi z vidika medicinske ekipe, ki je poskušala organizirati njeno rešitev. 29. januar 2024. Prostovoljci palestinske humanitarne organizacije Rdeči polmesec v klicnem centru prejmejo nujen klic. Iz soseske Tel al-Hawa na jugu mesta Gaza se oglasi šestletna punčka, ki je med izraelskim obstreljevanjem ostala ujeta v avtu. Kot izvedo reševalci, so v avtu prisotni tudi člani njene družine, ki po njenih besedah "spijo", preliti s krvjo. Ekipa poskuša po telefonski zvezi storiti vse, da bi deklico obdržala na liniji in jo prepričala, naj se še naprej skriva v avtomobilu. Vendar pa se pojavijo drugi problemi. Ministrstvo za zdravje reševalnemu vozilu ne more zagotoviti varnega prehoda, saj bi bilo lahko ogroženo življenje zdravniške ekipe. Začne se napeta igra s časom, v kateri si vsi prizadevajo za srečen konec.

Avtorski performans med stand-upom in izpovedjo. Humor, ego in družbeni angažma brez varoval, z vprašanji, ki ostanejo še dolgo po koncu

Trajanje: 1 ura in 20 minut Opozorilo: V predstavi je uporabljena utripajoča svetloba z občasnimi močnejšimi bliski, ki lahko s postavitvijo in svetlobo povzroči občutek utesnjenosti. Projekt Stampedo razpira vprašanje pomena varnosti; kaj ta danes konkretno pomeni tako za posameznika kot za družbo. Ob obravnavi človeških stampedov vzpostavlja pravico do varnosti kot temeljno človeško pravico ter ob tem razgrinja vlogo države in pristojnih organov v njenem zagotavljanju. Projekt se tako osredotoča na finančni dejavnik kot glavni vzrok za človeške stampede ter predvsem razpira vrsto vprašanj, ki segajo vse od malomarne razsežnosti kapitalizma, ki zavoljo zaslužka tvega varnost človeškega življenja, mimo razrednega razslojevanja in vprašanja finančne moči, ki prevlada nad pravičnostjo in pravico, vse do vprašanja odgovornosti do sebe in drugega ter iskanja pravice, ki ji morda nikoli ne bo zadoščeno. Finančni kontekst (prosti vstopi, akcijske ponudbe, cenejše vstopnice itd.) vzame kot osnovo za naslavljanje pomena »hype-a«, masovne panike, kolektivne organizacije, človeške vrednosti in njegove osnovne pravice do varnosti. Razpira vpogled v sodobno obliko bivanjskosti – neskončnega drvenja in hiperproduciranja – kako jima ubežati, poiskati točko ustavitve, umirjanja. Projekt se uprizoritveno osredotoča na kombiniranje dokumentarnega gradiva in interaktivnih postopkov ter skozi uporabo intermedijskih principov preigrava in preizprašuje razsežnosti gledališkega dogodka.

Trajanje: 50 minut Opozorilo: V predstavi so uporabljeni umetna megla, laserski efekti ter lučni učinki utripajoče svetlobe in občasnih močnih bliskov. V odrskem šovu, ki združuje stand-up, Elona Muska in psihopolitiko Byung-Chul Hana, se Jan Rozman – kot številni drugi moški v krizi – poda na pot samoodkrivanja. V svoji najnovejši predstavi se avtor sooča z vprašanjem: »Kaj je tisto v meni, zaradi česar (si) nikoli nisem dovolj?« Bo lahko pravočasno zaustavil brnenje, ki ga občuti v lastnem telesu, ali pa bo naslednji prižig zaslona vnovič zagnal neustavljivo brzenje v črno luknjo razmišljanja o nezmožnosti (telesne) avtonomije?

V drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja, da bi lahko razumela, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno, kdo je rekel, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo, pivo ali koncert, slabo vest, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem?

Anne, Johannes in Eddi so si v študentskih letih delili stanovanje, pozneje v življenju pa so se njihove poti razšle. Na stara leta spet navežejo stike in se odločijo ponovno zaživeti skupaj. Vsi trije so samski in pogrešajo družbo, pa tudi z denarjem so kot upokojenci bolj na tesnem, zato jim bo delitev stroškov prišla prav. Vselijo se v novo stanovanje, razigrani obujajo spomine na burno mladost, pijejo, kadijo, živahno razpravljajo in navijajo glasbo pozno v noč. A njihovo veselje ne traja dolgo. V stanovanju pod njimi namreč živijo trije resnobni študenti, ki so ravno sredi izpitnega obdobja in jim gredo ostareli žurerji močno na živce. Od novih stanovalcev ne pričakujejo samo, da ne bodo kalili miru, ampak od njih odločno zahtevajo tudi, da se držijo hišnega reda in prevzamejo nekatere dolžnosti. Prišleki pa se na vse skupaj požvižgajo. Oba tabora trmasto vztrajata vsak pri svojem in se zapleteta v medgeneracijski konflikt, ki pa je glede na naša stereotipna pričakovanja duhovito obrnjen na glavo. V tem narobe svetu se kar vrstijo številni komični zapleti, ki ob iskrivih dialogih po eni strani zabavajo, po drugi strani pa razkrivajo marsikatero trpko resnico iz dandanašnjega sveta. Starejši zagovarjajo ideale, za katere so se zavzemali kot pripadniki študentskega revolucionarnega gibanja konec šestdesetih let 20. stoletja, mlajši pa so individualisti sodobne družbe, ki so nenehno v stresu in vse napore vlagajo v študij in uspešnost, ne poznajo pa več sproščenega druženja. Jasno je, da se bosta morali sprti strani na neki točki zbližati …

Uvodni pozdrav: Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko Tanja Tuma , predsednica slovenskega PEN Okrogla miza z branjem odlomkov, nastopajo: Burhan Sonmez , predsednik Mednarodnega PEN-a Luiza Bouharaoua, hrvaška pisateljica Germán Rojas , predsednik mednarodnega Odbora pisateljev in pisateljic za mir Moderirala bo Selma Skenderović , predsednica Mladega PEN-a Častna pokroviteljica 58. mednarodnih Blejskih srečanj pisateljev in pisateljic za mir je predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič . Dogodek bo potekal v angleščini s simultanim prevodom.

Avtorski performans med stand-upom in izpovedjo. Humor, ego in družbeni angažma brez varoval, z vprašanji, ki ostanejo še dolgo po koncu

V drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja, da bi lahko razumela, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno, kdo je rekel, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo, pivo ali koncert, slabo vest, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem?

Trajanje: predvidoma 2 uri in 5 min z odmorom Solistka: Arabella Steinbacher , violina Program: Samy Moussa, Adgilis Deda: Himna za orkester (2024) Samuel Barber, Koncert za violino in orkester, op. 14 * Sergej Rahmaninov, Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27 Prvič v zgodovini svojega obstoja se – s postankom v slovenski prestolnici – podaja na evropsko turnejo Simfonični orkester iz Vancouvra (1919), eden največjih kanadskih orkestrov in eden redkih v svetu z lastno glasbeno šolo. Z grammyem in junom nagrajeni že vrsto let uspešno deluje pod izjemnim umetniškim vodstvom na opernem in koncertnem podiju enako suverenega nizozemskega dirigenta Otta Tauska, dobitnika prestižne nagrade De Olifant za svoj prispevek k umetnosti na Nizozemskem (2011). Kot pravi ambasador svoje domovine je orkester za uvod izbral skladbo vrhunskega kanadskega skladatelja Samyja Moussa, ki je iskrico navdiha našel v zasanjani Gruziji. Lepota in vznemirjenje Barberjevega koncerta bosta zazvenela v interpretaciji nemške zvezdnice Arabelle Steinbacher, nekoč najmlajše varovanke slovite Ane Čumačenko, danes pa avtorice impresivne, večkrat nagrajene diskografije. Koncertni spored bo strnila razkošna, iskrena in čustvena, s patosom in viharnostjo prežeta simfonija Rahmaninova.

Trajanje: 3 ure, z odmorom Maturitetno branje 2026 Roman Na klancu Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov, predvsem matere in hčere Francke, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja, temveč notranje razklani, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske, občutke krivde, ponižanja in hrepenenja, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen. Pomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno, skoraj nemogočo pot navzgor, torej socialni vzpon, ki ostaja večinoma neuresničljiv, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen, ritmičen, pogosto metaforičen, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero. Pripovedni tempo je umirjen, premišljen, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov, temveč jih razume in sočutno spremlja, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu, trpljenju in neuresničenem življenju, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju.

Torek ob 19.30 uri Z novim avtorskim projektom Dva črna vrana se na naš oder vrača Jadranka Juras . Čaka nas intimen večer subtilnega jazza, močnih besedil in avtorske glasbe, ki poslušalca popelje v premišljen in čustveno bogat glasbeni svet. Oktobra je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla nova zgoščenka Jadranke Juras z naslovom Dva črna vrana . Gre za avtorski projekt, za katerega je glasbo v celoti, z izjemo ene pesmi, prispeval jazzovski pianist Milan Stanisavljević , slovenska besedila pa sta prispevali Maja Pihler Stermecki in Jadranka Juras. Album se močno spogleduje z jazzovsko glasbo, ponekod pa pesmi zadišijo tudi po kantavtorstvu ali popevki. Močan pečat poleg glasbe dajejo tudi besedila, ki so premišljena in se z glasbo izvrstno dopolnjujejo. Na albumu so sodelovala tudi znana slovenska jazzovska imena, in sicer Robert Jukič, Kristijan Krajnčan, Aleš Suša in že prej omenjeni Milan Stanisavljević . Svojo svežino sta dodala igralec in pevec Saša Tabaković , s katerim je Jadranka posnela duet za pesem Dva črna vrana , ter hrvaški jazzovski kitarist Elvis Penava. Posebej velja omeniti tudi sodelovanje z glasbenikom in aranžerjem Matijo Krečičem, ki je za večino pesmi spisal godalne aranžmaje. Pesmi z albuma so z razširjeno zasedbo – Big Bandom RTV Slovenija in aranžmaji Tadeja Tomšiča – predstavili aprila 2025 v razprodanem Siti Teatru v Ljubljani.

Nora je navzven srečno poročena mati treh otrok. Njeni družini se po letih odrekanja nasmiha udobno življenje, kajti soprog Torvald Helmer dobi službo direktorja banke. Vse bi bilo v najlepšem redu, če ne bi Nore preganjalo nepremišljeno dejanje, ki ga je iz ljubezni do moža zagrešila v preteklosti. Da bi mu omogočila okrevanje, ko je bil hudo bolan, je ponaredila podpis in si izposodila večjo vsoto denarja od notarja Krogstada, ki jo zdaj izsiljuje in ji grozi, da bo njena skrivnost prišla na dan.

19.30 Carola Ortiz Duet Carola Ortiz , glas, klarinet, peñapardski in katalonski kvadratni tamburin, tamburin in vokalna harfa; Alexandre Guitart , saz, turška lutnja, cajón in tombak Klarinetistka in pevka Carola Ortiz skupaj z multiinštrumentalistom Alexom Guitartom izvaja tradicionalno glasbo Iberskega polotoka z repertoarjem, ki vključuje stare balade, pandero pesmi, ahechaos in vetlatori plese, ki stoletne zgodbe pripovedujejo skozi žensko perspektivo. Glasbenika jim vdihneta sodoben pogled. V središču njunega nastopa je Carolin sugestivni glas z bogato zvočno paleto. Duo združuje iberske in orientalske inštrumente ob ustvarjanju nepričakovane fuzije, v kateri na videz oddaljene kulture najdejo skupno stališče. Glasbo bogatijo elementi improvizacije, elektronske teksture in modalne harmonije, ki ustvarjajo sodobno in poglobljeno izkušnjo. Trajanje: 60 min 21.00 Pipo Romero Duo Pipo Romero , kitara; Simón García Jiménez , violina Španski kitarist in skladatelj Pipo Romero prihaja iz Cádiza ter v svoji glasbi združuje energijo flamenka, ibersko in latinskoameriško ljudsko izročilo ter sodoben, liričen kompozicijski pristop. S kitaro v glasbi išče stičišče tradicije in inovativnosti. Na »španskem« torku bo zaigral v duetu z violino, ki njegov virtuozni glasbeni jezik še dodatno obogati. Violina lirično dopolnjuje ritmično in harmonsko kompleksnejši kitarski del v dialogu, ki se naravno giblje med intimnimi, komornimi trenutki in živahno plesno energijo. Romero je svoj zadnji album Alborado predstavil na lanskem Womexu 2025 v Tamperah na Finskem, njegova glasba pa je mednarodno občinstvo dosegla tudi s filmom in televizijo. Za svoje delo v seriji Berlín na Netflixu je bil nominiran za nagrado Premios de la Academia de la Música za najboljšo glasbo. Nastopal je na velikih prizoriščih in festivalih, med drugimi v newyorškem Lincoln Centru, washingtonskem Kennedy Centru, kanadskem Palais Montcalm, na budimpeškem jazz festivalu ter festivalih v Kolumbiji, Južni Koreji in na Tajvanu. Trajanje: 60 min

9. julija leta 1993 proti poldnevu je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Oblečen je bil v moder delavski kombinezon in prepasan z vrvjo, ki je bila edina vez med njim in ladjo. Ta vrv je popkovina, ki preprečuje, da bi mornar med delom padel v morje. Potem se je ta popkovina nenadoma pretrgala in mornar je padel v Atlantik. V tistem trenutku nihče na ladji ni opazil, kaj se je zgodilo, in ladja je plula naprej. Sam v brezdanji modrini je mornar zaman klical na pomoč. Nihče več ga ni slišal – niti na ladji niti na vsem svetu.

Trajanje: 3 ure, z odmorom Maturitetno branje 2026 Roman Na klancu Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov, predvsem matere in hčere Francke, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja, temveč notranje razklani, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske, občutke krivde, ponižanja in hrepenenja, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen. Pomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno, skoraj nemogočo pot navzgor, torej socialni vzpon, ki ostaja večinoma neuresničljiv, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen, ritmičen, pogosto metaforičen, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero. Pripovedni tempo je umirjen, premišljen, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov, temveč jih razume in sočutno spremlja, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu, trpljenju in neuresničenem življenju, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju.

Nora je navzven srečno poročena mati treh otrok. Njeni družini se po letih odrekanja nasmiha udobno življenje, kajti soprog Torvald Helmer dobi službo direktorja banke. Vse bi bilo v najlepšem redu, če ne bi Nore preganjalo nepremišljeno dejanje, ki ga je iz ljubezni do moža zagrešila v preteklosti. Da bi mu omogočila okrevanje, ko je bil hudo bolan, je ponaredila podpis in si izposodila večjo vsoto denarja od notarja Krogstada, ki jo zdaj izsiljuje in ji grozi, da bo njena skrivnost prišla na dan.

Veleposlaništvo Španije in Cankarjev dom ponovno organizirata Literarni dialog: Slovenija – Španija. Tokrat gostimo slovensko pisateljico Tino Vrščaj in špansko pisateljico Carmen Posadas. Dialog bo povezoval pisatelj Carlos Pascual. Cilj dialogov je izmenjati ideje in spodbuditi razpravo ter skozi književnost bolje spoznati eden drugega in obe državi. Dogodek bo simultano tolmačen v slovenski oziroma španski jezik.

Omizja Ervina Hladnika Milharčiča so zaradi bolezni prestavljena, o novih terminih vas bomo obvestili. Hišam Abdala , palestinski politični analitik iz Ramale na Zahodem bregu; Ahmed Ghuneim , vodja stranke Fatah v Jeruzalemu; Adel Zanoun , novinar iz Gaze Hišam Abdala je palestinski politični analitik iz Ramale, ki redno sodeluje v političnih oddajah na arabskih satelitskih kanalih. Predaval je na Univerzi v Birzeitu, piše za arabske časopise ter je analitik politične dinamike Zahodnega brega, Gaze in Izraela. Ima zanimiv družinski kontekst. Njegov oče Abu Mahšur Abdala je bil zveza med Jaserjem Arafatom v Libanonu in Jeruzalemom ter član najožjega vodstvenega kroga v osemdesetih in devetdesetih letih PLO (Palestinska osvobodilna organizacija). Izraelska vojska ga je ustrelila na strehi lastne hiše med racijo v naselju Dura. Ahmed Ghuneim je vodja vodilne palestinske organizacije Fatah na Zahodnem bregu. Bil je najtesnejši sodelavec Marvana Bargutija, ki je že dvajset let v zaporu. Ghuneim je član palestinske uprave in predstavnik politične organizacije, ki je izgubila tla pod nogami. Adel Zanoun je bil do leta 2007, ko je oblast v Gazi prevzel Hamas, najbolj popularen novinar palestinske državne televizije. Hamas ga je odpustil in delal je za francosko agencijo AFP. Letos je odšel iz Gaze. Je eden od dveh glavnih likov v dokumentarnem filmu Znotraj Gaze, ki ga je posnela Hélène Lam Trong in je imel septembra premiero na festivalu v Modeni.

Kantavtorica in skladateljica Ditka je v slovenskem prostoru prepoznavna po subtilnih uglasbitvah poezije največjih slovenskih pesnikov, še posebej po dolgoletnem ustvarjalnem sodelovanju s pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom . Njena glasba nagovarja poslušalce, ki cenijo globino besedila, nežnost interpretacije in brezčasnost melodij. Njeni koncerti slovijo po izjemni čustveni atmosferi – po tisti posebni bližini med izvajalcem in občinstvom, ki ustvarja nepozabno glasbeno izkušnjo.

Dramska igralka se znajde na svoji komemoraciji, se ozre nazaj na svoje življenje in z obilico črnega humorja praznuje svoj lastni »afterparty«. Aličin vratolomni padec v zajčjo luknjo in neskončno padanje nizdol, po katerem se znajde v čudežni deželi, se zgodi zaradi njenega občutenja resničnega, zunanjega sveta, ki je poln svojega reda, pravil, pritiskov, principov...

Ali obstaja vprašanje, iz katerega vzklijejo vsa druga vprašanja našega življenja? Kakšen smisel sploh ima življenje, če na njegovem cilju vsakega od nas čaka smrt? In ali obstaja odgovor na to vprašanje? Ali pa je odgovor na to filozofsko in občečloveško vprašanje – skrivnost?

Trajanje: predvidoma 1 uro in 30 minut z odmorom Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Program: Isabel Mundry, Panorama ciego (2001) | Slepa panorama (2001) Márton Illés, Víz-szín-tér (2019) | Trije akvareli (2019) Alex Hren, Arcing Seeds (2026) * Béla Bartók, Čudežni mandarin, balet, Sz. 73, BB 82 (1918/19, 1924) Najmlajšo generacijo slovenskih skladateljev v abonmaju SOS tokrat zastopa mladi Alex Hren, ki je nase opozoril že z vrsto odličnih instrumentalnih skladb za najrazličnejše sestave. Njegova skladba Runoff za godalni ansambel je bila tista, ki je snovalca koncertnega sporeda prepričala, da naroči novo skladbo pri mladeniču, ki trenutno študira kompozicijo pri enem najbolj cenjenih skladateljev današnjega časa, Miroslavu Srnki, in o katerem bo v prihodnosti tudi v Slovenski filharmoniji še veliko slišati. Spremljevalna dogodka: SIM 3 11. april 2026 ob 11.00 Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija Predstavitev skladb s sporeda koncerta SOS 3 15. april 2026 Steklena dvorana Lili Novy Cankarjev dom Pokoncertno druženje občinstva s skladatelji in nastopajočimi ob ponudbi izbranih vrhunskih slovenskih vin. Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!

Sodobni jazz s severnoevropsko zadržanostjo, eksplozivno energijo in nepričakovanimi preobrati za radovedna ušesa.

Shakespeare je monodramski projekt Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«. Monoprojekt je nekakšna mešanica predavanja, komedije in mojstrskih interpretacij znamenitih monologov Shakespearovih zlobnežev. Berkoff najprej spregovori o Shakespearovi genialnosti in o tem, kako zahtevno delo čaka igralca, ki se spopada z njegovimi deli. Na praznem odru in brez kostumov se s humorjem in satiro posveča negativnim junakom iz Shakespearovih iger, kot so Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock …

Zasnova cikla in moderiranje: dr. Maša Jelušič, dr. Andrej Blatnik Zvočne pokrajine: Boštjan Perovšek Dendrolog dr. Robert Brus o romanu Razvejenje Richarda Powersa (Beletrina 2022) in pomenu gozdov Dr. Robert Brus (1965) je dendrolog in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se posveča raziskovanju lesnatih rastlin in gozdne genetike. Njegov obsežni znanstveni opus vključuje več kot petsto objav, med njimi številne knjige in strokovne članke o drevesnih vrstah Slovenije in širšega Balkana. S svojim delom in fotografijami pomembno prispeva k poznavanju in ohranjanju slovenske drevesne dediščine. Roman Razvejenje Richarda Powersa (1957) je epska pripoved o devetih posameznikih, katerih življenja se nepričakovano prepletejo skozi njihovo povezanost z drevesi. Zgodba, razdeljena na štiri dele – Korenine, Deblo, Krošnja in Semena – raziskuje človekov odnos do narave in opozarja na krhkost ekosistemov. Gre za ganljivo in vizionarsko delo, ki bralca spodbuja k razmisleku o našem odnosu do dreves in njihovi nepogrešljivi vlogi pri ohranjanju naravnega ravnovesja.

Ameriška nevroznanstvenica Lisa Genova (1970) je leta 2007 objavila roman, v katerem je opisala, kako je pojav zgodnje Alzheimerjeve bolezni spremenil življenje lingvistke Alice Howland, ugledne univerzitetne profesorice na oddelku za kognitivno nevroznanost. Alice je bila pri skoraj petdesetih na vrhuncu znanstvene kariere, imela je odrasle otroke in uspešnega moža, tudi znanstvenika. Ko je začela...

Trajanje: predvidoma 1 ura in 30 min z odmorom Solistka: Sara Čano , violončelo Program: Wojciech Kilar, Orawa Witold Lutosławski, K oncert za violončelo Richard Strauss, Smrt in poveličanje, op. 24 Koncert za violončelo Witolda Lutosławskega je za solista pravo potovanje skozi osebno izraznost. Solistka bo mlada, temperamentna Sara Čano, nagrajenka več mednarodnih tekmovanj. Kilarjeva skladba Orawa bo s karizmatično energijo uvedla večer, Straussova Smrt in poveličanje pa z meditacijo o umetniškem življenju ponudila veličasten zaključek.

Nadžanrska skupina Satori, ki jo je ustanovil zasavski glasbenik Jure Tori se bo predstavila s svojo avtorsko glasbo. Jure Tori je daleč izven meja svoje domovine znan kot »poseben harmonikar« in »pripovedovalec zgodb na harmoniki«. Že več kot 30 let igra najrazličnejše stile, od tanga in jazza do etno glasbe in hard rocka. Razvil je svoj slog, ki mu ostaja zvest tudi v lastnih skladbah in skupinah: včasih melanholičen, drugič živahen in radoživ. S svojimi skupinami Tori Trio, Tori Tango, Orlek koncertira po Sloveniji in tujini. Zadnje čase pa intenzivno nastopa s pesnikom Alešem Štegrom in samo v letu 2025 nastopila štiridesetkrat. Od švedske, nemške in argentinske turneje, do Ukrajine, Rima, Skopja, Brna, Kobenhavna, ... Satori je njegov najnovejši in povsem nepričakovan izdelek, ki je »soulovsko naravnan« in kot tak povsem neobičajen za slovenski prostor. Nepričakovano je že to, da je Tori odložil harmoniko in se posvetil klaviaturam: med pandemijo se je zaljubil v zvoke Rhodesovega klavirja, Wurlitzerja in Hammondovih orgel. Kupil je računalnik, začel snemati in povabil svoje glasbene prijatelje, da se mu na snemanjih pridružijo. Privabil je izjemne glasbenike, kot so pevka Ursula Luthar, legendarni kitarist Primož Grašič, trobentač Gerhard Ornig/Jan Adamek in kontrabasist Wolfram Derschmidt. Za zvočno podobo in pravo energijo (beat) je poskrbel producent Jamirko in nastala je skupina, ki bi jo prej lahko našli v Parizu ali v kakšnem ameriškem velemestu, katerega glasbena zgodovina temelji na »soul« glasbi. Zasedba: Ursula Luthar – vokal, Gerhard Ornig – trobenta, Kurt Haider – kitara, Jure Tori – klaviature, Wolfram Derschmidt – kontra bas in Tijan Grašič – bobni. Cenik vstopnic: Redna: 15,00 € Dijaki in študenti: 5,00 €

Preplet jazza, proga in funka v 8-članski zasedbi, kjer se glasba nenehno spreminja, preseneča in nagrajuje pozorno poslušanje.

Trajanje: 3 ure, z odmorom Maturitetno branje 2026 Roman Na klancu Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov, predvsem matere in hčere Francke, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja, temveč notranje razklani, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske, občutke krivde, ponižanja in hrepenenja, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen. Pomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno, skoraj nemogočo pot navzgor, torej socialni vzpon, ki ostaja večinoma neuresničljiv, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen, ritmičen, pogosto metaforičen, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero. Pripovedni tempo je umirjen, premišljen, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov, temveč jih razume in sočutno spremlja, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu, trpljenju in neuresničenem življenju, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju.

Od 10. leta naprej Trajanje: 60 min Koncert, ki ti spere glavo z jazzom, dubstepom in elektrofunkom! Za mladostnike, ki imajo radi ritem. In za starše, ki si skrivaj želijo, da bi bili spet sedemnajst. Pantaloons niso navaden bend. To je glasbeni cunami, ki pride z veliko saksofona, suzafona in sintov, te vrže na noge in ti šepne: »Pleši, četudi si čisto zmeden od sveta.« Za fene ritmičnih iger, za oboževalce lo-fi jazza s kančkom norosti, za starše, ki se bodo čudili, koliko zvrsti se lahko zlije v eno, in za otroke, ki bodo končno dejali: »Mami, ati, to je pa zares kul.« Gospe in gospodje – to ni koncert, to je družinska razelektritev.

Trajanje: 60 minut V predstavi Spolzka tla , ki je podnaslovljena kot antimuzikal Nezaželenih, sodeluje večje število ustvarjalcev, glasbenikov, igralcev in plesalcev. V prepletu igre, plesa in glasbe liki na odru preskakujejo med zgodbo o dogodku in dvomi o njegovi resničnosti. Vse to se dogaja tudi v neposredni bližini gledalcev, ki so kot soudeleženci umeščeni na sredino uprizoritvenega prostora. Res, kar je res, ni res al’ je zares, ni res, kar je zares, in zares ni več smešno

Francoska glasbena skupina Les Négresses Vertes od leta 1987 navdušuje z zvokom, ki združuje rock, punk, latino, šanson in cigansko glasbo, zarade česar velja za enega najbolj prepoznavnih bendov francoske glasbene scene poznih 80. in 90. let. Njene pesmi so znane po energiji, humorju in politični ostrini. V Ljubljano se Les Négresses Vertes vračajo prvič po letu 1992, ko so nastopili na Drugi godbi. Les Négresses Vertes je francoska glasbena skupina, ki je nastala leta 1987 v Parizu. Njen začetek je bil tesno povezan s punkovsko subkulturo in ulično umetnostjo, iz katere je izhajala večina članov. Že z imenom, ki je bilo izbrano kot provokacija in izziv tedanjim družbenim normam, je pokazala uporniški duh in željo po preseganju meja. Glasbeno je ustvarila popolnoma samosvoj slog, v katerem se prepletajo rock, punk, šanson, latino ritmi, reggae in ciganska glasba. Ta živahna mešanica stilov, podprta z energičnimi nastopi, jim je hitro prinesla ugled ene najbolj inovativnih skupin francoske glasbene scene ob koncu osemdesetih let. Prvi album Mlah (1988) je bil velik uspeh, zlasti zaradi skladb, ki so združevale humor, politično angažiranost in nalezljivo energijo. Sledila sta albuma Famille Nombreuse (1991) in Zig-Zague (1992), ki sta utrdila položaj skupine tako doma kot v tujini. Njen glasbeni izraz je bil vedno prežet z občutkom za družbene teme, pa tudi z ironijo in igrivostjo, kar jim je pomagalo nagovoriti zelo raznoliko občinstvo. Po nenadni smrti karizmatičnega pevca Helna leta 1993 je bila prihodnost benda negotova, a so člani nadaljevali z ustvarjanjem in se začeli spogledovati tudi z elektroniko ter modernejšimi produkcijskimi tehnikami. V naslednjih letih so razvijali zvok, ki je ohranil osnovno eksotično mešanico stilov, hkrati pa se je vedno znova prilagajal novim trendom. Njihove skladbe so postale sinonim za glasbeno drznost, odprtost in veselje do življenja. Les Négresses Vertes danes veljajo za kultno skupino, ki je s svojim inovativnim pristopom pomembno zaznamovala francosko in evropsko glasbeno zgodovino. Njihova zapuščina še vedno živi v novih generacijah poslušalcev, ki odkrivajo njihov prepoznaven, neukrotljiv zvok. Vstopnice že v prodaji prek spleta in prodajne mreže Eventim . Organizacija: Mars Music d.o.o.

Svojevrsten prostor Skalne dvorane na Ljubljanskem gradu bodo vsak petek polnili zvoki jazza, soula, rocka, bluesa in drugih zvrsti. Najvišja turistična točka prestolnice ima poleg najlepšega razgleda na mesto tudi edinstven Jazz Club Ljubljanski grad. Koncertni večeri ob izbrani pijači in v sproščenem klubskem vzdušju bodo tudi v sezoni 2026 zagotovo pritegnili številne glasbene sladokusce različnih generacij. Jazz Club Ljubljanski grad bo odprt od 19.00 do 23.00, glasbeniki bodo nastopili ob 20.00. Vstopnice so že v prodaji; vstopnica za posamezni koncert vključuje tudi povratno vožnjo z vzpenjačo, ki na dan koncerta obratuje do 23.00. Za več informacij obiščitespletno stran organizatorja.

Trajanje: 60 minut V predstavi Spolzka tla , ki je podnaslovljena kot antimuzikal Nezaželenih, sodeluje večje število ustvarjalcev, glasbenikov, igralcev in plesalcev. V prepletu igre, plesa in glasbe liki na odru preskakujejo med zgodbo o dogodku in dvomi o njegovi resničnosti. Vse to se dogaja tudi v neposredni bližini gledalcev, ki so kot soudeleženci umeščeni na sredino uprizoritvenega prostora. Res, kar je res, ni res al’ je zares, ni res, kar je zares, in zares ni več smešno

Lucy Kirkwood se uvršča v sam vrh sodobne svetovne dramatike. V igri Komarji izpostavi intrigantno bojišče med skrajnimi protipoli človeških usod in resnic. V središču dogajanja sta sestri Alice in Jenny. Alice je vrhunska znanstvenica na pragu zgodovinskega odkritja in svojemu delu posveča ves svoj čas, energijo in talent. Jenny je obremenjena z izgubo, skrbjo...

Trajanje: 50 minut Mi smo naš spomin, mi smo tisti himerični muzej spreminjajočih se oblik, tisti kup razbitih ogledal. – Jorge Luis Borges Plesalka in koreografinja Kaja Lin ter lutkovna ustvarjalka Maja Kunšič se prvič srečata v skupni raziskavi spomina. Na odru gradita intimen, občutljivo uglašen prostor, kjer se skozi gib, animacijo in materialnost predmetov počasi izrisujejo drobci njunih osebnih spominov – krhki, izmuzljivi in globoko vtisnjeni v telo. Kot v Platonovi prispodobi voščene plošče se izkustva vanju zapisujejo, brišejo in prekrivajo. Eden od spominov se vrača kot ujetost v trenutku, ko je preveč življenja naenkrat zaprlo dih, drugi kot skoraj sanjska podoba – obala izginulega otoka, jelen, ki plava skozi morje, trenutek, ki se razblini, še preden ga lahko ujameš.

Spoštovani, dogodek je zaradi nepredvidenih okoliščin prestavljen na nedeljo, 25. oktobra . Za nov datum veljajo iste vstopnice (in sedežni red). Če vam nov termin predstave ne ustreza, vam izdamo dobropis ali vrnemo kupino. V tem primeru nam, prosimo, posredujte e-vstopnico ali sken vstopnice na [email protected] ter pripišite svoj TRR. Vnaprej hvala za razumevanje. Cankarjev dom Jurij Zrnec, Bojan Emeršič in Vid Valič prvič skupaj na celovečernem stand-up šovu. Nekaj čez dve uri čiste zabave, smeha in sprostitve! Samo enkrat in edinkrat v Gallusovi dvorani. Prvi samostojni stand-up nastop Jurija Zrneca po več letih, Bojan Emeršič z zgodbami iz svojega življenja – brez filtra in dlake na jeziku. Za dinamiko in dodaten odmerek provokacije pa stari znanec stand-up komedije Vid Valič . Nikomur in ničemur ne bo prizaneseno! Brutalno iskreno, brezkompromisno duhovito.

Pogovor po filmu Očarljiv portret devetdesetletne Agathe Bock, kanadske "tavžent mojstrice", ki že vse življenje živi na odročnem posestvu, kjer ji ogromen vrt in narava dajeta vse za preživetje. Agatha, nikoli poročena ali kakor koli povezana z imperativi sodobnega sveta, je najboljša reklama za danes popularne krilatice o trajnosti, zelenem prehodu in življenju v sozvočju z naravo. Potrošništvo ji je neznan pojem, vedno je polna uporabnih nasvetov o kuhanju, vlaganju, shranjevanju, sajenju, vzdrževanju vrta ali hišnih popravilih. Agatha nikoli ničesar ne zavrže, vse je mogoče popraviti ali uporabiti v druge namene; vse je lično pospravljeno, popisano, katalogizirano, vedno na dosegu roke. Potret življenjske nepopustljivosti in vitalnosti. K filmu sem pristopila kot k vsakemu projektu, pustila sem, da sam vodi v želeno smer. Tako je bilo pri Agathi vse iz njenega sveta navzoče. Zato se je zgodba kar sama razvijala in razvijala - edini razlog, zakaj sem jo sklenila, je bila želja, da jo vidi še za življenja. Lahko bi jo še nadaljevali. […] Agatha je tako lucidna. Nisem zasledila, da bi kdaj oklevala. Kot bi imela nek globlji uvid - ima zelo jasno predstavo. Zelo je odločna in jasna. In nikoli ničesar ne obžaluje. Amalie Atkins Filmografija Agatin almanah (Agatha's Almanac, 2025)

Trajanje: 60 minut V predstavi Spolzka tla , ki je podnaslovljena kot antimuzikal Nezaželenih, sodeluje večje število ustvarjalcev, glasbenikov, igralcev in plesalcev. V prepletu igre, plesa in glasbe liki na odru preskakujejo med zgodbo o dogodku in dvomi o njegovi resničnosti. Vse to se dogaja tudi v neposredni bližini gledalcev, ki so kot soudeleženci umeščeni na sredino uprizoritvenega prostora. Res, kar je res, ni res al’ je zares, ni res, kar je zares, in zares ni več smešno

Trajanje: 50 minut Mi smo naš spomin, mi smo tisti himerični muzej spreminjajočih se oblik, tisti kup razbitih ogledal. – Jorge Luis Borges Plesalka in koreografinja Kaja Lin ter lutkovna ustvarjalka Maja Kunšič se prvič srečata v skupni raziskavi spomina. Na odru gradita intimen, občutljivo uglašen prostor, kjer se skozi gib, animacijo in materialnost predmetov počasi izrisujejo drobci njunih osebnih spominov – krhki, izmuzljivi in globoko vtisnjeni v telo. Kot v Platonovi prispodobi voščene plošče se izkustva vanju zapisujejo, brišejo in prekrivajo. Eden od spominov se vrača kot ujetost v trenutku, ko je preveč življenja naenkrat zaprlo dih, drugi kot skoraj sanjska podoba – obala izginulega otoka, jelen, ki plava skozi morje, trenutek, ki se razblini, še preden ga lahko ujameš.

Zbirni prostor pri recepciji CD, vhod s Prešernove ceste Prijave: [email protected]

Lucy Kirkwood se uvršča v sam vrh sodobne svetovne dramatike. V igri Komarji izpostavi intrigantno bojišče med skrajnimi protipoli človeških usod in resnic. V središču dogajanja sta sestri Alice in Jenny. Alice je vrhunska znanstvenica na pragu zgodovinskega odkritja in svojemu delu posveča ves svoj čas, energijo in talent. Jenny je obremenjena z izgubo, skrbjo...

Lucy Kirkwood se uvršča v sam vrh sodobne svetovne dramatike. V igri Komarji izpostavi intrigantno bojišče med skrajnimi protipoli človeških usod in resnic. V središču dogajanja sta sestri Alice in Jenny. Alice je vrhunska znanstvenica na pragu zgodovinskega odkritja in svojemu delu posveča ves svoj čas, energijo in talent. Jenny je obremenjena z izgubo, skrbjo...

Nora je navzven srečno poročena mati treh otrok. Njeni družini se po letih odrekanja nasmiha udobno življenje, kajti soprog Torvald Helmer dobi službo direktorja banke. Vse bi bilo v najlepšem redu, če ne bi Nore preganjalo nepremišljeno dejanje, ki ga je iz ljubezni do moža zagrešila v preteklosti. Da bi mu omogočila okrevanje, ko je bil hudo bolan, je ponaredila podpis in si izposodila večjo vsoto denarja od notarja Krogstada, ki jo zdaj izsiljuje in ji grozi, da bo njena skrivnost prišla na dan.

Eden najpomembnejših kitaristov s teh prostorov, kitarski virtuoz Vlatko Stefanovski, znan po edinstveni zlitini rocka, jazza, etna in klasične glasbe, bo v intimnem formatu predstavil pregled svoje bogate, več kot pol stoletja dolge kariere. Občinstvo lahko pričakuje tudi posebne goste: Damirja Imerija, Jana Stefanovskega in Ivana Kukića, ki bodo večer dodatno obogatili in poskrbeli za nepozabno glasbeno doživetje. Vlatko Stefanovski (1957) je svojo uspešno pot začel že v gimnazijskih letih, pravo uveljavitev pa je dosegel kot ustanovitelj in kitarist kultne skupine Leb i sol , s katero je posnel trinajstalbumov in nastopal na največjih svetovnih odrih. Skupina je pustila neizbrisen pečat v zgodovini glasbe na teh prostorih ter postala sinonim za vrhunsko muziciranje in prepoznaven zvok. Po razpadu skupine je Stefanovski razvil bogato samostojno kariero – izdal je več kot petnajst albumov, komponiral glasbo za sedemnajst celovečernih filmov, tri sodobne balete in številne gledališke projekte. Sodeloval je z uglednimi glasbeniki, kot so Miroslav Tadić, Jan Akkerman, Tommy Emmanuel in Stochelo Rosenberg, še posebej pa izstopa njegovo sodelovanje z Londonskim simfoničnim orkestrom.

Naja Lipičnik , glas; Toni Lah , kitara; Aleksander Leon Štukel j, kitara; Peter Mandelj Mejač , bas kitara; Domen Flerin , bobni; Aljoša Kavčič , klavir; Ajda Blaževič Arko, violina; Karin Antunović , violina; Lejla Vrčkovnik , viola; Lovro Drofenik, violončelo; Janez Spruk, tolkala Drugi koncert v spomladanskem nizu Izštekanih v Cankarjevem domu bodo izvedli očarljivi kamniški indierockerji Before Time . Le dober mesec po izidu drugega albuma Vse Kar Smo se strumno lotevajo novega izziva. Svoji glasbi bodo nadeli akustično preobleko ter ji z godalnim kvartetom, klavirjem in tolkali dodali orkestrski pridih. Zbrali so se kot najstniki leta 2017, nase opozorili z zmago na Špil ligi v sezoni 2019/20 in prvenstvo med mladimi bendi utrdili z zmago na Šourocku 2023. Istega leta so izdali prvenec OMNI (2023). V glasbi združujejo neverjeten elan, lepoto, milino, mladostno energijo in resen, zavzet pogled na svet. Za spevnostjo in kristalno sijočim zvokom so kompleksni aranžmaji in dovršena izvedba, več članov je perspektivnih študentov glasbe. Po nizu novoizdanih skladb so pravkar objavili drugi album Vse Kar Smo (2026). "Je nadaljevanje našega odraščanja. Tako kot so razburkana ta leta, je razburkan album," pripoveduje pevka Naja. "Zelo ustreza naslovu. Govori o tem, kar smo kot družba in kar smo mi. V tem bendu je najlepše, da smo lahko to, kar smo," dodaja basist Peter. "Zveni zelo naravno, uporabili smo manj elektronskih instrumentov, godalni kvartet pa je dodal eno najlepših zvočnih barv, kar jih obstaja."

V Slamič prihaja Akordika, slovenska zasedba, ki svojo glasbeno zgodbo v celoti posveča muzikalom. Sedemčlanska zasedba ustvarja raznolik in živ večer, v katerem se prepletajo kabaret, jazz, swing, pop, rock in latino – vse v duhu brezčasne muzikalovske tradicije. Na odru oživljajo tako legendarne uspešnice kot tudi sodobne muzikalovske hite, ki nagovarjajo širok krog poslušalcev – od ljubiteljev klasičnih odrskih zgodb do mlajših generacij. Poseben pečat večeru daje vokalistka Anja Strajnar, prepoznavna po izrazitem glasu in odrski prezenci. Njene izkušnje z gledaliških odrov, sodelovanja z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter številne muzikalne vloge se odražajo v prepričljivi in čustveno bogati interpretaciji. Na koncertu boste prisluhnili skladbam, kot so Cabaret , All That Jazz , Roxie , If I Were a Rich Man , Aquarius in mnogim drugim. Nekatere bodo zazvenele tudi v slovenskem jeziku, v svežih interpretacijah, pripravljene prav za ta večer. Prisrčno vabljeni!

Pionirski glas sodobne arabske glasbe in zvezda filma Večna ljubimca Jima Jarmuscha se vrača v Ljubljano po devetih letih, ko je drugič nastopila na festivalu Druga godba, in po večletni glasbeni odsotnosti. Za Yasmine Hamdan je bil premor tako dejanje kljubovanja kot odziv na svet, ki se je zdel vse bolj odtujen – zavrnitev ustvarjanja pod kogarkoli drugim kot pod svojimi pogoji. »Zato sem se odločila, da preneham in se vrnem k delu na glasbi šele, ko je to resnično nujno,« je povedala za The New Arab. In očitno je bilo, saj je septembra izšel njen tretji album I Remember I Forget , nadaljevanje odmevnih izdaj Ya Nass (2013) in Al Jamilat (2017). Ideje za album je kovala na Siciliji, dokončno obliko pa je dobil v sodelovanju s producentom Marcom Collinom (Nouvelle Vague), palestinskim pesnikom Anasom Alailijem in skladateljem Omarjem Harbom iz Sirije. O novem albumu piše Ema Erna Weber: »Elektronski inštrumentalni pulz doní z dobršnim ščepcem temačnosti, ki jo spremlja introspekcija. Ta se izraža s pevkinim odločnim nagovarjanjem, ki se od agitacije in izrekanja sloganov raje usmeri k izražanju bolečine in s tem doseže najvišjo stopnjo pristnosti. Zvočni prostor albuma je zgrajen na temeljih napetosti, prevlečenih z nežnim, a povednim in nič manj avtentičnim uporom. S tem naslavlja apatijo in z besedili povzema pomen izvirnosti…« (Radio Študent, Tolpa bumov). Na albumu izstopa skladba Shmaali, ki jo Hamdan opiše: “Vsebuje izgubo, pa tudi humor. Čeprav je lahko žalostna, sem si želela tudi zmagovite, ‘plesne’ zgodbe. Vedno sem si želela, da bi izhajala iz odpora, veste, povezovanja s svojo močjo. Da bi pokazala, da lahko trpiš in še vedno ostaneš močan.” Vabljeni na večer sugestivne pripovedovalke zgodb, očarljive izvajalke in neodvisne umetnice z enkratnim naborom svobodomiselnih pesmi, kjer se spomin, identiteta in osebna predanost prepletajo z milino. Vstopnice že v prodaji. Koprodukcija Druge godbe in Kina Šiška.

Komedijo Buržoazija je Milan Ramšak Marković napisal po naročilu MGL, režirala bo Nina Ramšak Marković. Tako kot znameniti film Diskretni šarm buržoazije Luisa Buñuela nam tudi Ramšak Marković predstavi skupino ljudi, ki poskuša uresničiti nekaj preprostih želja – ena od teh je skupna večerja. Pri tem pa člani skupine postopoma odkrivajo meje svojega sveta. Uprizoritve, katerih namen sta družbena in razredna kritika, na slovenskih odrih običajno obravnavajo teme in poetike, ki izhajajo iz jasnega moralnega imperativa, najpogosteje tako, da gledalcu vzbujajo občutek krivde. Vprašanje pa je, ali je takšen pristop sploh učinkovit. Je občutek krivde lahko osnovno gibalo oziroma motor sprememb? Precej redkeje družbenorazredna kritika uporablja strategije, kakršne je v svojih filmih uporabljal Luis Buñuel. Na prvi pogled je tarča njegovega posmeha jasna: korumpirana družbena elita in ideološki državni aparati (bogataši, policija, cerkev). Ob pozornejši analizi pa postane jasno, da bi bila kritika lahko mnogo bolj neposredna in ostrejša. Zdi se, da Buñuel pravzaprav osvetljuje različne mehanizme, s katerimi se ta resničnost gradi. Jasno postane, da tarča njegove kritike niso predstavniki elite ali bogataši, temveč mi sami. V drami torej spremljamo simpatične in prikupno smešne posameznike, ki sodelujejo pri prepoznavnih družbenih ritualih svojega razreda, a se njihova dejanja zdijo povsem brez smisla. Podobne potujitve uporablja tudi švedski režiser Roy Andersson, čigar umetniški vzornik je bil prav Buñuel. Učinek je duhovito srhljiv in nam omogoča, da na specifičen način globlje spoznamo komičnost bivanja.

»Kaj takó rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder,« je Cankar pred več kot stotimi leti pokomentiral svojo novo igro bratu Karlu. Bi današnja slovenska družbenopolitična elita preživela njegov strupeni pogled? Ali besedna zveza narodov blagor še zmeraj zmaguje? Volivci res nasedamo ideji,...

»Kaj takó rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder,« je Cankar pred več kot stotimi leti pokomentiral svojo novo igro bratu Karlu. Bi današnja slovenska družbenopolitična elita preživela njegov strupeni pogled? Ali besedna zveza narodov blagor še zmeraj zmaguje? Volivci res nasedamo ideji,...

Zasedba: Katja Šulc , glas, ukulele, elektronski pripomočki; Andraž Mazi , pedal steel, bendžo, charango; Marino Kranjac , oprekelj Katja Šulc je pevka, glasbenica in avtorica, ki prepleta poezijo, sodoben folk, ljudsko tradicijo in pripovedništvo. Zaznamuje jo eklektičen glasbeni pristop, ki gradi na atmosferičnosti, intimni interpretaciji, večplastnih vokalnih harmonijah, repeticijah in zvočnih manipulacijah. Doslej je izdala pet studijskih albumov, katerih rdeča nit je poezija v glasbi. Njen zadnji album West Wind Blow From Your Prairie Nest (ŠKUC, 2024) je segel na World Music Chart Europe Top 20 in prejel nominacijo za Preis der deutschen Schallplattenkritik. Na tokratnem koncertu bo Katja Šulc preletela krajine, kjer srečuje poezijo svojih albumov. Od romskih do mehiških in severnoameriških staroselskih razsežnosti, vse do magične Istre, ki jo raziskuje v svojem novem projektu v sklopu umetniške rezidence v Kubedu. Premierno bo predstavila prihajajočo singel ploščo Kubejski , z uglasbeno poezijo Alojza Kocjančiča, pesnika Istre. Pridruženi gost koncerta bo istrski glasbenik Marino Kranjac. Cankarjev dom v Dvorani Alme Karlin odpira nov glasbeno-literarni cikel, namenjen srečevanju besede in glasbe, ki se prepletata v iskanju pomena, ritma in čustev. Cikel odpira prostor za intimno, a izrazno močno izkušnjo, kjer se poezija, pripoved in glasba srečajo v razmisleku o času, v katerem živimo.

Med drugo svetovno vojno se je v sovjetski vojski borilo milijon deklet in žensk. Nekatere, še najstnice, so postale ostrostrelke, pilotke, mehaničarke, tankistke, bolničarke, kirurginje … Bile so pripravljene umreti za domovino in si hkrati najbolj želele, da ne bi umrle. Več desetletij kasneje je beloruska novinarka in pisateljica Svetlana Aleksijevič prisluhnila njihovim besedam in...

Po dlje časa se v Šiško vračajo Prismojeni profesorji bluesa, stari znanci slovenskih odrov, teras, pločnikov in na sploh vseh površin, kjer lahko dober bend odšpila dobro muziko. S pomočjo povsem novega albuma in gostov nam bodo odčitali lekcijo starošolskega muziciranja! ZA FENE: Tedeschi Trucks Band, BB King, Gov’t Mule … Prismojeni profesorji bluesa so bend in hkrati prijatelji, ki že več kot desetletje dokazujejo, da je blues lahko surov, iskren in noro zabaven. Bend sestavljajo Julijan Erič (kitara, vokal), Miha Ribarič (bas), Zlatko Djogić (bobni, vokal) in Aleš Uhan (klaviature). Njihovi koncerti niso zgolj nastopi, temveč pravi glasbeni road trip oziroma bolje rečeno kar rodeo. Po treh izdanih ploščah in obdobju ustvarjanja v slovenskem jeziku se Profesorji vračajo h koreninam z naborom avtorskih angleških skladb, ki se tesneje držijo blues tradicije. Nekaj novih skladb že osvaja radijske valove, druge pa bodo poslušalci lahko slišali prvič prav na koncertu v Kinu Šiška. Aprila se Prismojeni profesorji bluesa namreč vračajo v našo dvorano, kjer pripravljajo veliki koncert z gosti, presenečenji in dolgimi improvizacijami, skratka vsem, kar bi si ljubitelji glasbe šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja (pa tudi sodobnejših zvrsti) lahko želeli. »Hipijada,« bi rekli nekateri, medtem ko drugi že pripravljajo plesne čevlje. Tokrat gre lahko Julijanov ojačevalec do 12, Aleš pa je namesto zvočnika za orgle kupil kar starinsko omaro. Pričakujte nepričakovano.

»Kaj takó rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder,« je Cankar pred več kot stotimi leti pokomentiral svojo novo igro bratu Karlu. Bi današnja slovenska družbenopolitična elita preživela njegov strupeni pogled? Ali besedna zveza narodov blagor še zmeraj zmaguje? Volivci res nasedamo ideji,...

18. edicija MetalWitcha se bo odvila 24. 4. 2026, tokrat v Kinu Šiška. Letos bo v dveh dvoranah nastopilo kar sedem domačih bendov! Vabljeni! AFTERSHOCK (ultimativni Motörhead tribute) Aftershock, v zasedbi Tilen Hudrap, Luka Igerc in Lenart Mlinar, so ultimativni Motörhead tribute, ki oznanja 80 let rojstva in 10 let smrti velikega Lemmya in 50 let od nastanka skupine. BLACK CAMO (Thrash Metal) So mlada štiričlanska zasedba zagretih fantov iz Ljubljane. Igrajo energičen thrash metal z groovy riffi, hitrimi takti in težkimi breakdowni, ki na odrih pogosto preraste v pravo zabavo in mosh-pit kaos. BRITOF (Heavy / Stoner Metal) Metal trio iz Slovenj Gradca, ki igra surov in težek “graveyard rock’n’roll” z močnimi vplivi stoner metala, dooma, sludge in klasičnega heavy metala. GLISTA (Grindcore) Glista je grindcore bend iz Ljubljane, znan po agresivni fuziji punka in metala, z vplivi od old-school hardcore punka, crusta, death, thrash in black metala do nepričakovanih primesi klasične glasbe, diska in drugih slogov. MARJETICE (Hardcore / Death Metal) Marjetice so mlada slovenska metal skupina iz Prekmurja, znana po svojem energičnem in surovem death/thrash metal zvoku z elementi groove in hardcore metala.

Med drugo svetovno vojno se je v sovjetski vojski borilo milijon deklet in žensk. Nekatere, še najstnice, so postale ostrostrelke, pilotke, mehaničarke, tankistke, bolničarke, kirurginje … Bile so pripravljene umreti za domovino in si hkrati najbolj želele, da ne bi umrle. Več desetletij kasneje je beloruska novinarka in pisateljica Svetlana Aleksijevič prisluhnila njihovim besedam in...

Igra Izginjanje prikazuje življenje dveh družin, ki na prvi pogled nimata nič skupnega. Prva je navzven ugledna meščanska družina spoštovanega znanstvenika in profesorja Karla. Njegova žena je umetnica, njuna odrasla hči pa si ambiciozno prizadeva postati političarka. Kljub navidezni harmoniji pa ni vse tako bleščeče, kot se zdi. Ali jim bo uspelo potlačiti vse podlosti in umazanijo, ki nezadržno prihaja na plan? Druga družina je še zelo mlada, Marko in Ana imata malega sina, v zakonu pa jima ne gre najbolje. Marko sicer pripravlja doktorat, vendar se spopada s hudo travmo iz otroštva, ki mu preprečuje, da bi svobodno zadihal. Bojuje se z nenehnim občutkom, da bi najraje izginil. Ko se postopoma razkrivajo dogodki iz preteklosti, se prepleteta tudi Markova in Karlova zgodba. Bo Marko spoznal, da mora sam izbojevati svoj boj? Bo zbral dovolj moči in premagal svoje strahove? Izginjanje je v prvi vrsti drama o soočanju s samim sabo in šele nato o soočanju s tistimi, ki so nam poskušali odvzeti pravico do obstoja.

Svojevrsten prostor Skalne dvorane na Ljubljanskem gradu bodo vsak petek polnili zvoki jazza, soula, rocka, bluesa in drugih zvrsti. Najvišja turistična točka prestolnice ima poleg najlepšega razgleda na mesto tudi edinstven Jazz Club Ljubljanski grad. Koncertni večeri ob izbrani pijači in v sproščenem klubskem vzdušju bodo tudi v sezoni 2026 zagotovo pritegnili številne glasbene sladokusce različnih generacij. Jazz Club Ljubljanski grad bo odprt od 19.00 do 23.00, glasbeniki bodo nastopili ob 20.00. Vstopnice so že v prodaji; vstopnica za posamezni koncert vključuje tudi povratno vožnjo z vzpenjačo, ki na dan koncerta obratuje do 23.00. Za več informacij obiščitespletno stran organizatorja.

Med drugo svetovno vojno se je v sovjetski vojski borilo milijon deklet in žensk. Nekatere, še najstnice, so postale ostrostrelke, pilotke, mehaničarke, tankistke, bolničarke, kirurginje … Bile so pripravljene umreti za domovino in si hkrati najbolj želele, da ne bi umrle. Več desetletij kasneje je beloruska novinarka in pisateljica Svetlana Aleksijevič prisluhnila njihovim besedam in...

Melodije, ki vas objamejo, in jazz, ki diha s spontanostjo Latinske Amerike. Pridite po pristen stik in glasbo, ki se zgodi le tukaj in zdaj

Jazz kot pogovor v živo. Kvartet, kjer melodija, ritem in improvizacija držijo skupaj in ustvarijo večer, ki te potegne noter.

Na oder Gallusove dvorane prihaja Sasha Velour , ena najvplivnejših osebnosti sodobne drag in performativne umetnosti. Avtorica, režiserka in multidisciplinarna vizionarka, ki je z zmago v deveti sezoni RuPaul’s Drag Race drag umetnost dokončno uveljavila kot kompleksno uprizoritveno formo, se bo občinstvu predstavila z najnovejšo stvaritvijo Travesty . Ljubljana je pomembna postojanka na svetovni turneji te drzne in vizualno razkošne predstave, ki bo svojo svetovno premiero doživela marca 2026 v Washingtonu. Gre za dogodek, ki briše meje med gledališčem, zgodovino in političnim performansom ter potrjuje status Velourjeve kot umetnice, ki drag postavlja v središče sodobnega kulturnega diskurza. Travesty ni podobna nobeni predstavi, ki sem jo ustvarila doslej. Je najbolj čista, hkrati pa najbolj radikalna in eksperimentalna oblika draga, kar sem jih kdaj postavila na oder. Brez opravičil in razlag – samo UMETNOST. Drag je za vsakogar, saj je naše sporočilo svobode, ljubezni in avtentičnosti univerzalno. Ljudje se ‘dragajo’ – se preoblačijo, brišejo meje spola in pripovedujejo zgodbe – že od nekdaj. S predstavo Travesty sem želela počastiti te tradicije in hkrati raziskati, kam lahko gremo naprej. Sasha Velour Predstava Travesty se poglobljeno ukvarja z zgodovino preoblačenja, iluzije in upora. Skozi niz osupljivih lip-sync točk spremljamo skrito queer zgodovino enega samega prostora skozi čas: od čarovnice, ki zgori na polju, klovna, ki zgradi gledališče, do podzemnega gejevskega bara, ki se upre policiji.

Manja Ristić in Mark Vernon predstavljata svojo novo izdajo pri založbi Kamizdat, obsedeno elektroakustično popotovanje, zgrajeno iz pozabljenih zvočnih razbitin Beograda, ki poslušalce popelje v časovno členjeno arheologijo zvoka, zgodovine in človeške prisotnosti. Ljubljanska_ škotska_ umetnica_ robrrr_ prinaša brezčasne, abstraktne kompozicije, mešanico analognih in digitalnih medijev, najdenih zvokov in terenskih posnetkov, akustičnih instrumentov in semimodularne sinteze. Nastopajoče_i: Manja Ristić & Mark Vernon robrrr_ Manja Ristić & Mark Vernon: Volim te Beograd Manja Ristić in Mark Vernon v Kino Šiška prinašata vznemirljivo elektroakustično popotovanje, zgrajeno iz pozabljenih zvočnih razbitin Beograda. V središču tega zvočnega raziskovanja so kasete, najdene na bolšjih trgih, skrbno prepletene z zvočnimi posnetki, narejenimi med letoma 2004 in 2024 in obdelanimi na legendarnem EMS Synthi 100 v Elektronskem studiu Radia Beograd. Iz te nepričakovane kombinacije nastajajo mračne kompozicijske strukture. Zapuščene zvočne relikvije se spremenijo v živi spomin, fragmenti življenj na robu pozabe pa postanejo intimni portret mesta, ki ga zaznamujejo pretresi, odpornost in nežnost. Glasovi, pridobljeni iz telefonskih odzivnikov, diktafonov in magnetofonskih trakov, se pojavljajo kot ostanki preteklosti, v katerih odmevajo kaos življenja v njegovem neustavljivem toku. Skupaj poslušalce popeljejo v arheologijo zvoka, zgodovine in človeške prisotnosti, ki se upira časovnim omejitvam – v nasprotju s povojnim vakuumom družbe, ki je globoko potopljena v izčrpane in pokvarjene vrednote. MANJA RISTIĆ (RS) & MARK VERNON (IE) Manja Ristić in Mark Vernon sta mednarodno dejavna zvočna umetnika, katerih delo se prepleta na področjih elektroakustične kompozicije, improvizacije, terenskega snemanja in medijske arheologije. Ristić, v Beogradu rojena violinistka, zvočna umetnica, pesnica, kuratorka in raziskovalka, deluje na področjih klasične glasbe, eksperimentalne zvočne umetnosti, akustične ekologije in radijske umetnosti. Njeno delo združuje intuitivno kompozicijo z obsežnim raziskovanjem terenskih posnetkov. Trenutno živi na otoku Korčula na Hrvaškem.

Kultni avstralski trio The Necks se znova vrača v Šiško, tokrat z albumom Disquiet, obsežno novo izdajo in nadaljevanjem dolgoletnega prijateljstva, ki je v tej dvorani že postreglo z nekaterimi najbolj hipnotičnimi koncerti doslej. Mojstri počasnega, sladokusnega improviziranja nam bodo znova dokazali, da repeticija, potrpežljivost in zaupanje še vedno lahko vodijo v glasbeno razodetje. ZA FENE: GoGo Penguin, Nils Frahm, Erik Satie … Že skoraj štiri desetletja Chris Abrahams (klavir), Tony Buck (bobni) in Lloyd Swanton (kontrabas) izpopolnjujejo sebi povsem lasten glasbeni jezik. Vsak nastop The Necks je enkraten dogodek: v celoti improviziran, oblikovan glede na prostor in neponovljiv. Tisti, ki pomnijo njihove pretekle nastope v Šiški, vedo, da tukaj ni mesta za déjà vu – le postopni prehodi, globoki gruvi in hipnotičen zagon, ki se iz najbolj skopih elementov razraste v zvočno pokrajino orkestralnih razsežnosti. Njihova glasba, zgrajena na popolnem medsebojnem zaupanju in skoraj telepatski povezanosti, poslušalce počasi potegne vase, nagrajuje pozornost, ne da bi jo zahtevala, in Neckse uveljavlja za enega najbolj samosvojih in vplivnih triov sodobnega časa. Disquiet, njihov dvajseti studijski album in spominek 39. leta skupnega delovanja, to filozofijo vodi dlje kot kadarkoli prej. Na treh ploščah in v več kot treh urah glasbe album ponuja štiri natančno izoblikovane skladbe, ki se z mikroskopsko natančnostjo širijo in raztapljajo ter brišejo strukture, zaporedja in celo vrstni red poslušanja. Ni predpisanega začetka ali konca – le odprto zvočno polje, v katerem se klavir, kontrabas in bobni preobrazijo v nekaj mogočnega in tiho presunljivega. Disquiet je album, ki vabi k odkrivanju namesto usmerjanju, in kot tak se zdi popolnoma primeren za koncertno okolje, kjer se čas lahko upogne in zunanji svet izgine. Že samo dejstvo, da s seboj prinašajo enega albumov leta po mnenju številnih referenčnih medijev, je več kot dovoljšen razlog za še en obisk The Necks – čeprav dodatnega povoda pravzaprav ne potrebujemo. Pridite doživeti eno najglobljih koncertnih izkušenj sodobne glasbe.

Osrednji lik razstave Junak našega časa , na kateri bodo razstavljene svetovne in domače časopisne naslovnice, je Donald Trump: Trump med zmagoslavjem, Trump med sojenjem, Trump med poskusom atentata, Trump med volilnim porazom. Različne okoliščine imajo pomemben skupni imenovalec: Trump kot populist. Populizem je svetovni proces, Trump je njegova središčna osebnost. O populizmu kot svetovnem procesu bosta razmišljala profesor ddr. Rudi Rizman, sociolog in politolog, ter Branko Soban, novinar in publicist. Ddr. Rudi Rizman se je publicistiki zapisal kot sodelavec in urednik študentske Tribune, po diplomi in magisteriju na ljubljanski FSPN je doktoriral na filozofski fakulteti, drugi doktorat je pridobil na Harvardu. Rizman je javni intelektualec, pedagog, raziskovalec, kot član Mednarodnega Russllovega razsodišča je na začetkih svoje akademske poti deloval tudi v aktivističnih okvirih. Kot sociolog se je, med drugim, ukvarjal z nacionalizmom, globalizacijo, teoretično in historično sociologijo, vprašanji Evropske unije in nacionalne suverenosti, geopolitiko in vojno, zgodovino družbene misli, problemi demokracije, genocida in človekovih pravic … Je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani ter častni član Slovenskega sociološkega in Slovenskega politološkega društva. Branko Soban je novinarsko pot začel kot sodelavec športne redakcije Dela v Ajdovščini. Kot športni novinar je zapisoval prve uspehe strelskega šampiona Rajmunda Debevca. Vzporedno pa se je loteval svetovnih tem. Januarja 1991 je iz Amana poročal o prvi zalivski vojni. Oktobra 1991 je postal dopisnik Dela iz Kaira, zadolžen za Bližnji vzhod. Med letoma 1996 in 2001 je bil dopisnik Dela iz Moskve. Ko je oblast v Ruski federaciji prevzel Vladimir Putin, je Soban ocenil, da se je na oblast vrnil KGB. Leta 2005 ga je uredništvo Dela ponovno poslalo v Rusijo, a mu oblasti niso izdale akreditacije. Spada med najboljše poznavalce Ruske federacije in Bližnjega vzhoda. Kljub upokojitvi ostaja redni komentator in kolumnist Sobotne priloge Dela.

Nastopajoči: Milan Hosta, Igor Škamperle, Borut Ošlaj, Matjaž L. Regovec Moderira: Mateja Bartol Recenzija knjižne zbirke Cogito Individuationis (10 knjig) Napisal: dr. Milan Hosta Cogito Individuationis – epopeja človekovega postajanja

Vokalno-plesni duo, ki z ritmično igro telesa združuje balkanski groove in svetovno glasbo v živi, neposredni izvedbi.

MASAYAH bo 7. maja v Kinu Šiška ekskluzivno predstavila svoj drugi solo album. Skupaj z glasbenimi gosti, plesalci, inštrumentalisti in največjo odrsko produkcijo do sedaj. Po izjemnem prvencu Zavedno, ki je leta 2023 razprodal Katedralo, je takrat 21-letnica dokončno razbila steklene stropove in na stežaj odprla prostor ženskemu glasu v domačem rapu. Zdaj Masayah stopa v naslednje, še bolj silovito poglavje. Napoveduje drugi dolgometražni album, ki bo premierno zazvenel 7. maja v Kinu Šiška. Masayah bo znova postavila mejnike in premaknila okvirje tega, kar je značilno za samostojni rap koncert. Album izdaja še pred samo predstavitvijo. Sedaj ima kot 24-letna raperka z obale pod seboj že kar 3 zlate piščali (novinka, skladba ter album leta), njen prvenec pa se je za kar mesec dni razkomotil pod št. 1 na streaming platformi Apple Music. Letos je glasbenica prejela tudi Elle Style Awards v kategoriji Elle Glasba, kar dodatno cementira njeno ime, ne le v glasbeni sceni, ampak tudi v modnem svetu, kot ime nekoga, ki ponosno nosi svojo drugačnost in razbija tabuje. Ko se srečajo občutki sreče, jeze, samostojnosti in romantike, postanejo čustva neustavljiva. In to je energija, ki jo Masayah nosi v svojem ustvarjanju: surovo iskrenost in ognjeno odločnost. Njene skladbe so osebne izpovedi, prelite v ritme ulice in moderne melodije, ki resonirajo z družbo v kateri živimo. Na odru in izven njega uteleša glas generacije, ki se ne boji zahtevati prostora, govoriti resnico in rezati tišine. To ni le vrnitev na oder, to je vrnitev na kraj, od koder se zgodba zdaj dviga v svoj najbolj silovit vzpon. »Drugi album je usmerjen v proslavljanje naših skupnih brazgotin, plesne muzike, ljubezni, v boljšo produkcijo in še več energije … stilsko se vračam v ero 2000, ker sem se že kot majhna zaljubila v plesni rap zvok a hkrati bo na projektu tudi kakšen boom bap hip hop komad v tisti pravi surovi obliki, saj vedno hočem imeti nekaj razgibanega v svoji diskografiji,« dodaja Masayah. Vstopnice že v prodaji prek spleta in prodajne mreže Eventim .

V Klubu Cankarjevega doma se bodo predstavili dijaki jazz oddelka Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki bodo nastopili v različnih komornih in drugih skupinskih zasedbah pod mentorstvom svojih profesorjev. Na sporedu bodo zanimivi aranžmaji jazzovskih standardov, ki jih bodo dijaki interpretirali na svež in ustvarjalen način, ter tudi nekaj njihovih avtorskih skladb. Program tako združuje spoštovanje tradicije z mladostno izvirnostjo in raziskovanjem lastnega glasbenega izraza. Koncert je rezultat predanega pedagoškega dela ter ustvarjalnega sodelovanja med mladimi glasbeniki in njihovimi mentorji. Skupinska igra dijakom omogoča razvijanje posluha za soigralce, občutka za skupno muziciranje ter poglabljanje razumevanja glasbenega izraza. Obenem krepi odgovornost, medsebojno zaupanje in umetniško zrelost. Nastop na enem najpomembnejših slovenskih kulturnih odrov predstavlja za dijake posebno priznanje in dragoceno izkušnjo. Igranje v profesionalnem koncertnem okolju jim omogoča stik s širšim občinstvom ter pomembno prispeva k njihovemu umetniškemu in osebnemu razvoju. Vabljeni, da prisluhnete mladim ustvarjalcem, ki s svojo energijo, predanostjo in talentom soustvarjajo prihodnost slovenske glasbene umetnosti.

Trajanje: 1 ura in 20 min z odmorom Uvod v kompozicijo 21. stoletja .abeceda [godalni kvartet] Zasedba: Anja Kralj , violina; Sara Mitić , violina; Domen Kužnar ; viola; Urban Megušar , violončelo .abeceda [godalni kvartet] bo predstavil nova dela skladateljev mlajše generacije z vsega sveta. Koncert bo rezultat intenzivne tridnevne rezidence, ki jo bodo skladatelji s člani kvarteta izvedli v Ljubljani. Sodelujoči skladatelji so udeleženci programa .abeceda [New Music Academy], ki jim pomeni priložnost za snovanje novih del, sodelovanje s profesionalno zasedbo, javno izvedbo in mednarodno povezovanje. Koncert bo uvedel predkoncertni pogovor in poslušalcem omogočil poglobljen pogled v presek sodobne mednarodne glasbene produkcije mlajših generacij.

Nicole Mitchell , flavta; Craig Taborn , klavir Umetniška širina Nicole Mitchell je izjemna – je virtuozinja na flavti, priznana vodja zasedb, cenjena pedagoginja in prva ženska predsednica znamenitega združenja Association for the Advancement of Creative Musicians (AACM) v Chicagu. Tudi glasba Craiga Taborna ima skrivnostno, izmuzljivo avro – zaznamujejo jo razpoloženjske, zvočno bogate teksture in zavračanje pričakovanj o tem, kaj naj bi jazz ali glasba sploh bila. Oba sta bila nekajkrat gosta Jazz festivala Ljubljana, v duetu pa bomo vrhunska improvizatorja tokrat slišali prvič – v intimnem, a iskrivem, dinamičnem, z domišljijo napolnjenem dialogu. Nicole Mitchell se je na inovativni čikaški glasbeni sceni uveljavila konec devetdesetih let. Svojo pot je začela v zasedbi Samana (prvem izključno ženskem ansamblu v okviru AACM). Ustanovila je več zasedb – Black Earth Ensemble, Black Earth Strings, Sonic Projections in Ice Crystal – za katere piše glasbo, ki skozi improvizacijo izraža sentiment do socialno-političnih aktualnosti našega časa. Mitchell je nastopala s številnimi pomembnimi glasbenimi raziskovalci, med njimi z Roscoem Mitchellom, Joëlle Léandre, Anthonyjem Braxtonom, Geri Allen, Stevom Colemanom, Muhalom Richardom Abramsom, Robom Mazurekom, Hamidom Drakom idr.

V ponedeljek, 11. maja, bodo domači oder zamenjali za koncertni oder v Kinu Šiška, ki ga bo zasedla ekipa igralskega ansambla MGL, njihovih stalnih gostov ter nekaj popolnoma svežih obrazov iz vrst AGRFT. Na odru Kina Šiška se bodo združili igralci MGL in študenti AGRFT, ki bodo za en večer odložili dramska besedila in zagrabili mikrofone. V posebnem koncertnem večeru bodo zapeli pesmi legendarnih domačih in regionalnih izvajalcev ter svetovnih glasbenih ikon. Slišali bomo uspešnice slovenskih skupin Siddharta, Joker Out, Kokosy, Tabu in Videosex, ki so zaznamovale različne generacije poslušalcev. Večer pa bo segel tudi čez meje – na odru bodo zazvenele pesmi Nicka Cavea, The Doors, pa tudi nepozabne skladbe Josipe Lisac, Parnega valjaka in Ekatarine Velike. Igralci in študenti igre bodo znane skladbe interpretirali po svoje – iskreno, igralsko in z veliko energije. Nastal bo večer, kjer se srečata gledališče in koncert, nostalgija in sveža interpretacija, domače in svetovno. Pod vodstvom Mihe Petrica in ob spremljavi glasbenikov (Nejc Škofic, Sanja Mlinar Marin, Goran Rukavina in Žiga Kožar) bodo na koncertni oder stopili Lena Hribar Škrlec, Jernej Gašperin, Gregor Gruden, Jose, Iva Krajnc Bagola, Matic Lukšič, Matej Puc, Filip Samobor ter stalni gostje Sara Gorše, Nika Manevski, Lara Wolf, Voranc Boh (LGL), Robert Korošec, Gašper Lovrec, Gal Oblak in Filip Štepec. Že uveljavljeni ekipi se bosta pridružili dve novi »članici« iz vrst AGRFT – Špela Lovrec in Eneja Štemberger. Pevci bodo svoje glasove urili pod vodstvom priznanega skladatelja in pianista Saša Vollmaierja. Pridite na glasbeno-gledališko doživetje, kjer bodo znane pesmi zaživele v novih glasovih.

Domači oder bomo zamenjali za koncertni oder v Kinu Šiška, ki ga bo zasedla ekipa igralskega ansambla MGL, naših stalnih gostov ter nekaj popolnoma svežih obrazov iz vrst AGRFT. Slišali bomo uspešnice slovenskih skupin Siddharta, Joker Out, Kokosy, Tabu in Videosex, ki so zaznamovale različne generacije poslušalcev. Večer pa bo segel tudi čez meje – na odru bodo zazvenele pesmi Nicka Cava, The Doors, pa tudi nepozabne skladbe Josipe Lisac, Parnega valjka in Ekatarine Velike.

Teme: mlado materinstvo, odnosi z neodgovornimi partnerji, vloga socialne države in pripadajočih socialnih služb. Scenarij: Jean-Pierre & Luc Dardenne I grajo: Babette Verbeek, Elsa Houben, Lucie Laruelle, Jef Jacobs Produkcija: Les Films du Fleuve; distribucija: Fivia Film o tegobah zgodnjega materinstva, socialnih stiskah, razbitih družinskih okoljih in alkoholizmu predstavi štiri petnajstletna dekleta iz občinske komune, ki so že ali bodo v kratkem postale mamice. Vsaka se ubada s svojimi specifičnimi težavami, neresnimi partnerskimi zvezami, ne nujno razumevajočimi socialnimi službami, vsaka se mora odločiti, ali bo otroka obdržala ali predala v posvojitev. Avtorja v karakterističnem dokumentarnem slogu ustvarita s sočutjem prepojen in spontan socialni realizem, po čemer so bili znani njuni

Trajanje: predvidoma 1 ura in 45 min z odmorom Solistka: Maria Ioudenitch , violina Program: Antonín Dvořák, Koncert za violino in orkester v a-molu, op. 53 * Peter Iljič Čajkovski, Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Baselski simfoniki pišejo bogato zgodbo v različnih preoblekah že več kot tri stoletja in so nepogrešljiv člen švicarske glasbene kulture. Mesto šefa dirigenta tega številčnega glasbenega korpusa, avtorja obsežne diskografije in lastnika lastne založbe, je v letošnji sezoni prevzel izjemni Markus Poschner, avstrijski dirigent leta 2020 in večkratni dobitnik laskave mednarodne nagrade ICMA (2019, 2024, 2025). Pod taktirko zvezdniškega maestra se bo v Ljubljani prvič predstavila vrhunska, dinamična violinistka mlajše generacije Maria Ioudenitch, leta 2021 prvonagrajenka prestižnih tekmovanj Ysaye, Tiborja Varga in Josepha Joachima. V visoko romantično noto odeti program sopostavlja velikana dveh glasbenih svetov poznega 19. stoletja: melodičnost, dramatičnost ter v duh plesnega češkega idioma vpeta briljantna virtuoznost Dvořákove koncertante uspešnice so subtilna protiutež čustveno napetemu in globoko izpovednemu simfoničnemu labodjemu spevu Čajkovskega.

Po razprodanem debiju v Kinu Šiška leta 2024 se Puma Blue vrača z novim albumom, polnim intimnih glasbenih izpovedi in ambientalnih odtenkov, ki londonskega glasbenika potrjujejo kot enega najobetavnejših umetnikov svoje generacije. ZA FENE: King Krule, James Blake, Radiohead … Glasbenik in pesnik Jacob Allen oziroma Puma Blue, doma v južnem Londonu, v svoji glasbi prepleta elemente jazza, soula in indieja, s pretresljivo očarljivimi melodijami in čustveno nabitimi nastopi pa si je prislužil pohvale in privržence širom sveta. Kot eden najbolj prepoznavnih sodobnih glasov v Veliki Britaniji pogosto sodeluje s prijatelji in kolegi, kot so Biig Piig, Mahalia in Loyle Carner, pri čemer v ustvarjanje vnaša svojo značilno senzualnost, intimno krhkost in v temi noči rojene zvočne teksture. Po izjemno hvaljenem albumu Holy Waters iz leta 2023, na katerem je izkazal zrelost in eksperimentalno drznost, in ustvarjalnem odvodu v bolj lo-fi pokrajine se Puma Blue v 2026 vrača z novo ploščo. Croak Dream prepleta lesketajoče se teksture trip-hopa, radioheadovsko intenzivnost in Allenov pretresljiv vokal, ki se z lahkoto premika med nežnostjo in katarzo. Album, posnet naravnost na trak, je nastal skozi improvizirane seanse, ki so bile kasneje preoblikovane v večplastne kompozicije. Ta nekonvencionalni proces je ustvaril živo, dihajočo ploščo, ki je ob poslušanju končne verzije presenetila celo glasbenike same. Rezultat je doslej najdrznejši Allenov izraz – čustveno nabita raziskava, ki sprejema nepopolnost, spontanost in lepoto, ki se skriva v tveganju. Tony Njoku velja za enega najdrznejših britanskih glasbenikov ta hip, ki v svojem tekočem, žanrsko izmuzljivem zvoku prepleta sodobno klasično glasbo, ambientalne teksture in sodobni hiphop. Na svojem albumu All Our Knives Are Always Sharp iz leta 2025 je združil pionirske temnopolte umetnike, kot so Tricky, Gaika, Ghostpoet, Coby Sey, James Massiah in Space Afrika, ter požel hvalo medijev, kot so Pitchfork, The Guardian, Dazed, The Quietus in The Times. V svojem opusu Njoku hrabro zvočno eksperimentiranje uravnoveša z emocionalno neposrednostjo ter prepleta krhki falzet, elektronsko abstrakcijo in orkestralno širino v glasbo, ki je hkrati avanturistična in globoko osebna. Vstopnice v prodaji prek spleta in prodajne mreže Eventim .

Krstna uprizoritev Trilogija po besedilih L.U.Z.E.R.J.I., 2012 , H.E.J.T.E.R.J.I., 2018 , Dobro življenje, 2025 Korana: Vsi sovražijo mlade ljudi, ker jih spominjajo na smrt. Dino Pešut

Po filmski projekciji bo pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem Jr. Scenarij: Donald E. Westlake (roman) , Park Chan-wook, Lee Kyoung-mi, Jahye Lee, Don McKellar Fotografija: Kim Woo-hyung Glasba: Cho Young-wuk Igrajo: Lee Byung-hun (Man-soo), Son Ye-jin (Mi-ri), Park Hee-soon (Choi Seon-chul), Lee Sung-min (Goo Beom-mo), Yeom Hye-ran (Lee A Ra), Cha Seung-won (Go Si-jo), Yoo Yeon-seok (O Jin Ho), Oh Dal-su (detektiv), Lee Seok-hyeong (detektiv), Yoon Ga-yi (lastnik restavracije), Choi Min-sik (lastnik trgovine) Produkcija: Moho Film&KG Productions; distribucija: Fivia d.o.o. Festivali, nagrade (izbor): Benetke 2025, Toronto 2025 (najboljši film) , Sitges 2025, Busan 2025, New York 2025, London 2025 Velemojster južnokorejske kinematografije Park Chan-wook je svoj novi film o moškem, ki po izgubi službe vzame stvari v svoje roke, ustvarjal kar dvajset let. Man-soo je specialist za proizvodnjo papirja. Po petindvajsetih letih delovnih izkušenj je tako zadovoljen z življenjem, da lahko brez težav reče: "V življenju imam vse." Ampak ko možakar preživlja brezskrbne dni s svojo ženo, otrokoma in psoma, mu nenadoma sporočijo, da so ga odpustili. Man-soo je odločen, da bo v treh mesecih našel novo službo, da bo lahko še naprej skrbel za svojo družino. Po letu dni neuspešnega iskanja mu grozi, da bo izgubil hišo, za katero je tako garal. Ko zavrnitve postanejo vse bolj ponižujoče, Man-soo naredi konec neodločnosti in sprejme odločitev: Če ni delovnega mesta zanj, bo do njega pač prišel tako, da bo sam pometel s konkurenco.

Nekdanja dopisnica iz Pekinga Zorana Baković, ki Kitajsko z okolico še vedno dnevno spremlja za Delo, se uvršča med najbolj pronicljive in obveščene opazovalke dogodkov na Daljnem vzhodu. Na beograjski filozofski fakulteti je študirala filozofijo, na filološki fakulteti pa primerjalno književnost in kitajski jezik. Študij je nadaljevala na Univerzi Fudan v Šanghaju in 1980 diplomirala iz klasične kitajske književnosti. Leta 1987 se je zaposlila kot dopisnica Dela iz Pekinga, dve leti pozneje je bila očividka pokola na Trgu nebeškega miru. Zorana Baković bo o populizmu in njegovih pojavnih oblikah na Daljnem vzhodu spregovorila ob odprtju razstave Junak našega časa in nekaj tednov po obisku Donalda Trumpa v Pekingu. Je populizem fenomen, povezan z zahodnim kapitalizmom, ali presega geografske okvire. Je bila kitajska kulturna revolucija z uničevanjem institucij populistična?

Trajanje: predvidoma 1 ura in 40 min z odmorom Solist: Ilyes Boufadden Adloff , oboa Program: Robert Schumann, Genoveva, uvertura, op. 81 Richard Strauss, Koncert za oboo v D-duru Robert Schumann, Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 97, »Renska« Tokrat bomo slišali nekoliko redkeje zastopan solistični instrument – izvrsten mladi francoski oboist Ilyes Boufadden-Adloff bo izvedel virtuozni Koncert za oboo Richarda Straussa. Poln zven simfonične romantične intenzivnosti bomo pod taktirko Lio Kuokmana doživeli ob dveh Schumannovih mojstrovinah - uverturi k operi Genoveva in 3. simfoniji.

Z več kot tremi dekadami visokooktanskega ska-punk kaosa v žepu se priljubljena zasedba The Mad Caddies vrača v Šiško s svojim prepoznavnim zvokom. Kalifornijski veterani, znani po nalezljivi energiji, preciznem glasbenem mojstrstvu, neustrašnem preskakovanju med žanri in hudomušnem, samoironičnem odnosu, obljubljajo večer prepotenih skupinskih refrenov, poskakujočih ska ritmov in čistega punkovskega rajanja. ZA FENE: NOFX, Rancid, Elvis Jackson … Ni dolgo trajalo, da so se The Mad Caddies po nastanku leta 1995 ločil od takrat zasičene ska-punk scene z zvokom, ki se nikakor ni hotel ustaliti. Čeprav je zasidran v t. i. tretjem valu skaja in melodičnem punku, njihov izraz brez zadržkov črpa iz reggaeja, jazza, swinga, hardcora, dixielanda, latinskih ritmov in celo popa, kar porodi skladbe, ki so hkrati igrive in tehnično dovršene. S trobili gnane himne se zaletavajo v vratolomne punkovske napeve, nepričakovani ovinki v lounge jazz ali reggaejaške gruve pa poslušalce ves čas držijo v pripravljenosti. Medtem besedila tankočutno lovijo ravnotežje med humorjem, satiro, lahkotno absurdnostjo ter trenutki presenetljive introspekcije. Skozi leta so Caddiesi razvili vse širši glasbeni razpon, ob tem pa si oder delili z impresivnim naborom punk in ska velikanov, kot so Bad Religion, Rancid, Less Than Jake, Dropkick Murphys, Reel Big Fish in NOFX – slednjim so se pridružili tudi na ljubljanski ediciji festivala Punk in Drublic leta 2018, ki je potekal na našem dvorišču. Tesno povezani z založbo Fat Wreck Chords so že dolgo del širšega punkovskega ekosistema, ki ceni neodvisnost, skupnost in nepopustljivo koncertno kilometrino, ki obsega nastope po Severni Ameriki, Evropi, Japonski in Avstraliji – od prepotenih kletnih špilov do festivalskih odrov pod milim nebom. The Mad Caddies slovijo za izjemen koncertni bend, ki blesti v neposrednem stiku z občinstvom, kaotični energiji in glasbeni dovršenosti na odru. Njihovi koncerti niso toliko poklon nostalgiji kot kolektivna katarza: skakanje, kričanje, smeh in nepozabni trenutki. Ob vrnitvi v Ljubljano lahko pričakujemo pregled celotne kariere, nabit s klasikami in nepričakovanimi zasuki ter dostavljen s šarmom in neustavljivim zagonom, ki The Mad Caddies definirajo že več kot trideset let.

Krstna uprizoritev Trilogija po besedilih L.U.Z.E.R.J.I., 2012 , H.E.J.T.E.R.J.I., 2018 , Dobro življenje, 2025 Korana: Vsi sovražijo mlade ljudi, ker jih spominjajo na smrt. Dino Pešut

Zasnova cikla in moderiranje: dr. Maša Jelušič, dr. Andrej Blatnik Zvočne pokrajine: Boštjan Perovšek Pisatelj Daniel Gustafsson o svojem romanu Fine de Claire (Cankarjeva založba 2025) in tujerodnosti Daniel Gustafsson (1972) je švedski pisatelj in prevajalec, predvsem iz madžarščine. Njegov prvi roman Odenplan je bil leta 2019 nominiran za nagrado august. Ko sede v avto ter se iz Stockholma odpelje proti jugu države in naprej na celino, mora za seboj pustiti veliko stvari. Pred njo je le en cilj: gojišča ostrig na francoski atlantski obali, kjer se bosta na koncu njena preteklost in sedanjost združili v odločilnem dejanju. Fine de Claire je roman o sedimentih, o usedlinah človekovega življenja, prav tako težkih in neprepustnih, kot sta lahko pokrajina ali zgodovina. Potovanje čez neopazno drseče se tektonske plošče, zgodba, v kateri se izpisuje še ena iz 19. stoletja, kolonialna zgodba o nasilju, zlorabi in rasizmu, ki v sedanjosti zadoni vsakič, ko se na naših krožnikih znajdejo vse cenejše ostrige. Švedski kritiki menijo, da je roman Daniela Gustafssona Srce teme današnjega časa, kritika civilizacije in industrijskega izkoriščanja narave.

Krstna uprizoritev Trilogija po besedilih L.U.Z.E.R.J.I., 2012 , H.E.J.T.E.R.J.I., 2018 , Dobro življenje, 2025 Korana: Vsi sovražijo mlade ljudi, ker jih spominjajo na smrt. Dino Pešut

Kot da se svet za hip spomni, da je bil nekoč čaroben. Mogoče pa je še ... Pravijo, da obstaja kratek hip v letu, ko meja med svetovi zbledi. Ko se resničnost umakne in praznino zapolni raj – tisti skrivnostni prostor, v katerem ni prepovedi, le neskončna svoboda. Od visokogorskih sotesk, kjer se lovijo odmevi večnosti, do meščanskih salonov, kjer se tke zapeljevanje …

Ena najvidnejših glasbenih ustvarjalk hrvaškega glasbenega prizorišča, Nina Badrić, prihaja v Cankarjev dom s posebnim akustičnim koncertnim večerom. Na odru jo bo spremljal vrhunski akustični orkester pod umetniškim vodstvom Anteja Gela, enega najbolj cenjenih kitaristov, skladateljev in aranžerjev na regionalni glasbeni sceni. Program v poglobljenih aranžmajih vključuje največje uspešnice Nine Badrić, med njimi Čarobno jutro, Rekao si, Takvi kao ti, Dodiri od stakla in Dani i godine , ki so zaznamovale generacije poslušalcev. Poseben del večera bodo predstavljale tudi izbrane priredbe pesmi legendarnih glasbenikov Oliverja Dragojevića in Miša Kovača.

Kot da se svet za hip spomni, da je bil nekoč čaroben. Mogoče pa je še ... Pravijo, da obstaja kratek hip v letu, ko meja med svetovi zbledi. Ko se resničnost umakne in praznino zapolni raj – tisti skrivnostni prostor, v katerem ni prepovedi, le neskončna svoboda. Od visokogorskih sotesk, kjer se lovijo odmevi večnosti, do meščanskih salonov, kjer se tke zapeljevanje …

BOSSA DE NOVO z godalnim orkestrom (dirigent Matjaž Mikuletič) Gosta: Nina Strnad (vokal) in Primož Fleischman (saksofoni, flavta) Ko združijo moči legende slovenske bossa nove, prva dama slovenskega vokalnega jazza in prestižni Simfonični orkester RTV Slovenija, vemo, da nas čaka romantično zasanjan, hkrati pa strastno intenziven večer glasbe in poezije. Nov projekt kultne zasedbe z...

Profesor prava na Univerzi v Sheffieldu in publicist dr. Bojan Bugarič (soavtor knjige Power to the People: Constitutionalism in the Age of Populism , Oxford University Press, 2022) se je že kot študent ljubljanske pravne fakultete ukvarjal s človekovimi pravicami. Bil je strokovni sodelavec Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Študiral je še v Firencah, Los Angelesu (UCLA School of Law), na Univerzi v Wisconsinu je leta 1997 doktoriral. Do leta 2018 je bil profesor na ljubljanski pravni fakulteti, od takrat naprej pa poučuje v angleškem Sheffieldu. Letos pri založbi University of Chicago Press izide Bugaričeva knjiga Constitutionalism and Its Discontents , ki jo je napisal skupaj s harvardskim zaslužnim profesorjem Markom Tushnetom. Bugaričev pogled na pravo ni pogled na paragrafe. Na ustavno demokracijo in populizem gleda skozi pravno, filozofsko, sociološko in zgodovinsko optiko. Njegovi publicistični pogledi na pravo so dvakrat mesečno objavljeni na komentatorskih straneh časnika Delo.

Andi Koglot , klaviature; Kaja Skrbinšek , glas; Margarita Ulokina , violina; Anej Kočevar , bas; Klemen Tehovnik , kitara; Anže Knez , bobni; Primož Fleischman , saksofon, članice in člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, aranžer in dirigent Leon Firšt Spomladanski niz akustičnih koncertov v I zštekanih v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo sklenila ljubljanska zasedba Liamere . Njeno glasbo je težko opisati, prav nič težko pa je ni poslušati. Izvirno mešanico elektronike, trip hopa, downtempa, dream popa in ambientalne glasbe zaznamujeta magična lepota in neustavljiva privlačnost, ki jo premore le najboljša popularna glasba. Skupina je nastala pred dobrim desetletjem kot duo producenta Andija Koglota in pevke Kaje Skrbinšek, znane tudi pod imenom Malidah. Prvencu Liamere (2015) sta v dolgih predahih sledila EP Provinces (2018) in krasni drugi album Re- ( 2025). Med njegovo pripravo je duo prerasel v sekstet, glasba je dobila bendovsko razsežnost, koncerti pa novo čarobnost. »Povabilo v Izštekane je prišlo v pravem trenutku. S preobrazbo pred dobrim letom so žive izvedbe postale bogatejše za violino, kitaro in zvok bobnov. Po uspešnem letu skupnega koncertiranja, ko se je glasba nove plošče in starih albumov ravno prav zasidrala, smo tokratni kreativni proces reinterpretiranja aranžmajev vzpostavili med vsemi člani benda in ne zgolj znotraj dua. Za koncert v Izštekanih smo si zastavili cilj: odmik od elektronskega sozvočja k intimnejši, a hkrati zvočno razširjeni interpretaciji. Na odru se nam bodo pridružili članice in člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter drugi gostje. Intimna preobrazba, osrednja tema zadnjega albuma Re-, bo tako z Izštekanimi sklenila ustvarjalni krog,« pripoveduje Kaja. »Nekaj elektronskih vložkov ostaja, predvsem v linijah kitare, samplov, atmosfer. Odmikamo pa se od matric in s tem odpiramo vrata novim interpretacijam. Z dodajanjem novih instrumentov rekonstruiramo elemente, ki so bili prej odigrani elektronsko ali del matrice,« poudarja Andi.

Trajanje: predvidoma 1 uro in 30 minut z odmorom Orkester Slovenske filharmonije Solisti: Marianne Croux sopran; Shizuyo Oka, basetni rog; Céline Steiner , viola d’amore Program: Luigi Dallapiccola, Three questions with two answers (1962) | Tri vprašanja z dvema odgovoroma (1962) Brice Pauset, Portraits of Marilyn Monroe (2022–2025) | Portreti Marilyn Monroe (2022–2025) Vito Žuraj, Automatones (2023) Niccolo Castiglioni, Caracteres (1964) | Karakterji (1964) Pisalo se je leto 2023, ko smo na spletu lahko v živo spremljali prvo izvedbo dinamičnega in virtuoznega dela za simfonični orkester Automatones Vita Žuraja. V atraktivni skladbi se skladatelj naslanja na grško mitologijo, natančneje na animirane kovinske skulpture živali, ljudi in pošasti, ki sta jih izdelovala božanski kovač Hefajst in atenski obrtnik Dedal. Po nastanku in vsebini podobno sveže učinkujejo tudi Portreti Marilyn Monroe francoskega skladatelja Bricea Pauseta. Panika! Da se nista v abonma SOS prikradla pop in umetna inteligenca?! Spremljevalna dogodka: SIM 4 16. maj 2026 ob 11.00 Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija Predstavitev skladb s sporeda koncerta SOS 4 20. maj 2026 Steklena dvorana Lili Novy Cankarjev dom Pokoncertno druženje občinstva s skladatelji in nastopajočimi ob ponudbi izbranih vrhunskih slovenskih vin. Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!

Scenarij: Donald E. Westlake (roman) , Park Chan-wook, Lee Kyoung-mi, Jahye Lee, Don McKellar Fotografija: Kim Woo-hyung Glasba: Cho Young-wuk Igrajo: Lee Byung-hun (Man-soo), Son Ye-jin (Mi-ri), Park Hee-soon (Choi Seon-chul), Lee Sung-min (Goo Beom-mo), Yeom Hye-ran (Lee A Ra), Cha Seung-won (Go Si-jo), Yoo Yeon-seok (O Jin Ho), Oh Dal-su (detektiv), Lee Seok-hyeong (detektiv), Yoon Ga-yi (lastnik restavracije), Choi Min-sik (lastnik trgovine) Produkcija: Moho Film&KG Productions; distribucija: Fivia d.o.o. Festivali, nagrade (izbor): Benetke 2025, Toronto 2025 (najboljši film) , Sitges 2025, Busan 2025, New York 2025, London 2025 Velemojster južnokorejske kinematografije Park Chan-wook je svoj novi film o moškem, ki po izgubi službe vzame stvari v svoje roke, ustvarjal kar dvajset let. Man-soo je specialist za proizvodnjo papirja. Po petindvajsetih letih delovnih izkušenj je tako zadovoljen z življenjem, da lahko brez težav reče: "V življenju imam vse." Ampak ko možakar preživlja brezskrbne dni s svojo ženo, otrokoma in psoma, mu nenadoma sporočijo, da so ga odpustili. Man-soo je odločen, da bo v treh mesecih našel novo službo, da bo lahko še naprej skrbel za svojo družino. Po letu dni neuspešnega iskanja mu grozi, da bo izgubil hišo, za katero je tako garal. Ko zavrnitve postanejo vse bolj ponižujoče, Man-soo naredi konec neodločnosti in sprejme odločitev: Če ni delovnega mesta zanj, bo do njega pač prišel tako, da bo sam pometel s konkurenco.

Savina Yannantou, glas; Lamia Bedioui, glas; Kostas Vomvolos, kanun, harmonika; Harris Lambrakis, nej; Kyriakos Gouventas, violina; Yannis Alexandris, ud; Michalis Siganidis, kontrabas; Dine Doneff, tolkala Grška pevka Savina Yannatou na svojem petem albumu za založbo ECM raziskuje temo vode v njenih številnih pojavnih oblikah. Voda kot življenjsko pomemben vir, simbol očiščenja in duhovnega preporoda, a hkrati tudi smrtonosna sila v svoji elementarni obliki. Izhodišče za projekt je Shakespearova drama Vihar, natančneje Arielova pesem Pet sežnjev globine, katere podobe izražajo moč morja, da povzroča presenetljive preobrazbe. Pet sežnjev globoko tvoj oče leži; iz njegovih kosti so korale nastale; to so biseri, kar bile so oči; nič od njega ne mine, nič ne propade, temveč morje vse spremeni v nekaj bogatega in čudnega.

Od 9. do 99. leta Trajanje: 60 minut Osrednja osebnost glasbeno-gledališke predstave Tesla je izumitelj Nikola Tesla, za katerega številni trdijo, da je »človek, ki je izumil 20. stoletje«. Predstava se sprehodi skozi devet poglavij Teslovega življenja, ki z glasbo, poskusi, biografskimiodlomki in citati nazorno predstavijo svet Nikole Tesle, njegovih izumov ter predvsem njegove neizmerne humanistične želje po izboljšanju sveta za naslednje generacije. Predstava je avtorsko delo vsestranskega glasbenika Janeza Dovča ter v sebi združuje njegova najljubša svetova: fiziko in glasbo. Skupna točka obeh, kot tudi vrste izumov Nikole Tesle, je resonanca, fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih inštrumentov ter je ključen tudi pri sobivanju s sočlovekom in naravo.

Za vse generacije, ki so kdaj brale – ali še berejo – knjige Dese Muck. In za vse, ki verjamejo, da literatura lahko spreminja svet. Kaj se zgodi, ko se srečata dva mojstra pogovora – Mario Galunič in Desa Muck? Iskren, duhovit in navdihujoč večer, na katerem boste izvedeli: • Kako nastane literarna uspešnica? • Kaj žene avtorico, ki že desetletja razume mlade bolje kot večina odraslih? • Zakaj so zgodbe pomembne tudi takrat, ko odrastemo? Za mlade, ki jih zanima zakulisje ustvarjanja. Za starše, ki so z Desinimi knjigami odraščali. In za vse, ki se še kdaj uležemo na kavč z dobro knjigo v roki. Brezplačno – a neprecenljivo.

Trajanje: 1 ura in 30 minut, z odmorom. Predstava Statični kader koreografinje Maud Le Pladec, premierno uprizorjena decembra 2020 v Opéra national de Lorraine v Nancyju, je dinamična koreografska stvaritev, zasnovana kot neprekinjen tok gibanja brez začetka, sredine ali konca. Navdihnjena s filmskimi tehnikami, kot je statični kader, predstava ustvarja občutek neprekinjenega gibanja in vizualne intenzivnosti. Na odru 24 plesalcev CCN – Baleta de Lorraine deluje kot enotno telo, ki v nenehnem vrhuncu raziskuje teme napetosti, ekstaze in skupne evforije. Glasbo za predstavo sta ustvarila Pete Harden in DJ Chloé Thévenin, ki z ritmom sto tridesetih utripov na minuto ustvarjata hipnotično ozračje mode in elektronske glasbe ter ustvarja edinstveno izkušnjo, ki preizprašuje meje med umetniškimi področji. Maud Le Pladec je francoska koreografinja, rojena leta 1976 v Lorientu. Po študiju na Nacionalnem koreografskem centru v Montpellierju je sodelovala z uglednimi koreografi, kot so Georges Appaix, Mathilde Monnier in Boris Charmatz. Njeno delo pogosto združuje sodobni ples z živo glasbo, raziskuje pa tudi vloge žensk v umetnosti. Od leta 2017 vodi Nacionalni koreografski center v Orléansu, januarja 2025 pa je prevzela vodenje CCN – Baleta Lorraine.

The Amy Winehouse Band je edinstven koncertni spektakel, ki ga vodi Dale Davis, dolgoletni glasbeni direktor, basist in bližnji prijatelj ikonične pevke. Skupaj z njenimi izvirnimi glasbeniki bo na odru oživil vse nesmrtne hite, ki so jih skupaj igrali tako albumih kot tudi v živo. Iz glasbene zapuščine, ki je Amy vpisala med nesmrtne, ‘Rehab’, ‘Back To Black’, ‘Valerie’, ‘Love Is A Losing Game’ in mnogi drugi – izvedeni z glasbeniki, ki so jih skupaj z njo ustvarili. Razprodane dvorane po vsem svetu, od Londona in Pariza do Jakarte in Južne Amerike, potrjujejo, da gre za izkušnjo, ki daleč presega navaden tribute nastop. Prinaša nepozabno glasbeno slavje, čustveno, avtentično in polno spoštovanja do največje britanske glasbenice svoje generacije. Njihov spektakel vključuje arhivske video posnetke in edinstveno vizualno izkušnjo. Prepotoval je svet; od Londona, Pariza in Aten do Helsinkov, Jakarte in Južne Amerike in v večinoma razprodanih dvoranah sprožil ganljive odzive publike. NME je aprila 2025 zapisal, da „skupina ohranja pevkin plamen žareč, The Times pa se je skupini zahvalil, da ohranja njene pesmi in duha. V skupini nastopajo: Dale Davis (bas/MD), Hawie Gondwe (kitara), Nathan Allen oziroma Stuart Anning (bobni), Henry Collins (trobenta), saksofonist ter Ade Omotayo pri spremljevalnih vokalih. Osrednji vokal prevzame ali Bronte Shande ali Beth Morris, ena od izjemnih pevk, osebno izbranih s strani Dala Davisa.

Filozofinja dr. Alenka Zupančič in filozof dr. Peter Klepec prihajata z ZRC SAZU. Dr. Alenka Zupančič je glavna urednica Problemov, dr. Peter Klepec pa izvršni urednik. Publicistična opusa obeh filozofov se dotikata tudi populizma. Alenka Zupančič je doktorirala na ljubljanski filozofski fakulteti in na Université Paris VIII, Peter Klepec na ljubljanski filozofski fakulteti. Oba sta najtesneje povezana z ljubljansko šolo teoretske psihoanalize. Kaj lahko o populizmu povesta filozofija in teoretska psihoanaliza? Je populizem sovražen do demokracije? Kakšno je razmerje med neoliberalnim kapitalizmom in populizmom? Zakaj je nevaren? Ali populizem ogroža razsvetljenske temelje Evrope in Zahoda? Je populizem mogoče ustaviti brez spremembe prevladujoče, neoliberalne variante kapitalizma? Je Donald Trump avantgarda populistične ekspanzije ali njegov grobar? Kako se razlikujejo novi populizem, novi liberalizem, neofašizem, novi bonapartizem, novi avtoritarizem? Kaj so skupni imenovalci? Je populizem ekskluzivno kapitalistični pojav ali gre za fenomen, ki ni vezan na sodobni produkcijski način?

Lea Ypi je v Albaniji rojena politična teoretičarka in profesorica politologije na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede ter ena najprodornejših glasnic sodobne politične misli. V mednarodnem okolju se je uveljavila z odmevnim avtobiografskim romanom Svobodna: Odraščanje na koncu zgodovine , v katerem pripoveduje o svojem otroštvu v komunistični Albaniji. Literarizirani spomini so bili prevedeni v več kot trideset jezikov sveta. Ob slovenskem prevodu njene najnovejše knjige Pokončna pri založbi Mladinska knjiga se bo z avtorico o njenem delu pogovarjal Srećko Horvat. V delu Pokončna rekonstruira življenje svoje babice Leman Ypi ob sledenju njene poti skozi vojno, migracijo, ljubezen in ideološke pretrese Evrope 20. stoletja. V prepletu filozofije in intimne družinske zgodovine knjiga nagovarja vprašanja dostojanstva, moralne odgovornosti in moči politične presoje. Pogovor v okviru Kritičnega kabareta bo segel onkraj knjige ter se dotaknil sodobnega sveta in vprašanja, zakaj te teme ohranjajo pomen. Redka priložnost, da v živo prisluhnete eni najpomembnejših mislic danes.

Zasedba: Andrej Ofak , kitara; Borut Mori , harmonika; Ivan Lotrič , interpretacija besedil Skozi filmsko naracijo glasbe in besedila ustvarjalci občinstvo popeljejo po življenju in najbolj znanih delih slovenskega realista, ki mu je drago ljudsko izročilo. Pred vami se izrišejo spomini na Jurčičevo življenje (Epilog), Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače, sklene se z Epilogom. Ivan Tavčar je ustvarjalce navdušil z Visoško kroniko, ki je tako dobila očarljive skladbe, prepletene z najpomembnejšimi, dramatičnimi, pa tudi radostnimi deli zgodovinskega romana – ta se ukvarja s široko paleto človeškega čustvovanja, ki se oblikuje v razponu od najbolj nizkotnih do najvišjih namer. Avtorja in izvajalca glasbe ter snovalca celotnega projekta sta akademsko izobražena glasbenika, kitarist Andrej Ofak in harmonikar Borut Mori . K tokratnemu umetniškemu ustvarjanju sta povabila prvi glas slovenskih interpretov besedil, Ivana Lotriča. Cankarjev dom v Dvorani Alme Karlin odpira nov glasbeno-literarni cikel, namenjen srečevanju besede in glasbe, ki se prepletata v iskanju pomena, ritma in čustev. Cikel odpira prostor za intimno, a izrazno močno izkušnjo, kjer se poezija, pripoved in glasba srečajo v razmisleku o času, v katerem živimo.

Irena Z. Tomažin , glas, šruti, diktafon; Andraž Mazi , kitara; Jana Beltran , kitara, glas; Vesna Godler , bas, glas; Samo Kutin , simfonij (hurdy gurdy), glas; Jure Vlahovič , zvok Irena Z. Tomažin je ena najbolj prepoznanih vsestranskih slovenskih umetnic doma in v tujini. Z Drugo godbo jo povezuje njen glas, bolje rečeno vokaliziranje, še posebno v projektu Crying Games, ki je postal eno njenih najbolj prepoznavnih del. Njen prvi nastop na festivalu sega v leto 2012, sedem let pozneje pa je predstavila iT: Another Crying Game. In če smo bili takrat priče solo projektu, nas preobrazba projekta, kot ga slišimo na lani izdanem albumu, navduši. Pravzaprav ne gre več za projekt, temveč za zaključeno avtorsko delo, ki je plod dolgoletnega raziskovanja glasu, besedila, zvoka. Zdi se, da je umetnica eksperiment popolnoma razprla, ga osvobodila napetosti, da bi dala prostor žlahtnosti in le navidezni preprostosti. Na novo ga povzdigne kot globoko izpovedno kantavtorsko doživetje, v predstavi, ki je obdana s popolnimi zvočnimi finesami. Za to je potrebovala pomoč izurjenih glasbenikov in producenta, tako v končni izvedbi kot znotraj ustvarjalnega zvočnega procesa. In res se sliši, da je Another Crying Game Band dobil posebno vlogo predvsem v komadih, zapetih v slovenščini, pri katerih se iT še najbolj navezuje na svoj izvor, medtem ko se pri pesmih v angleščini že spogleduje s sodobnimi izzivi prefinjega folka.

Lassana Diabaté , balafon; Gaoussou Kouyaté , akustična kitara; Kerfala Diabaté , akustična in električna kitara Ko je do nas prišel album Kankan Blues, izdan leta 1987, ki sta ga podpisala izvenserijski gvinejski kitarist Kanté Manfila in balafonist Balla Kalla, si nismo mogli zamisliti, da bomo še kdaj slišali kaj tako presunljivo lepega iz zakladnice mandinške glasbene tradicije. A skoraj štirideset let pozneje se je zgodilo prav to. Ideja za novi trio z dvema kitaristoma iz Gvineje in Malija je prišla od najbrž najbolj znanega svetovnega balafonista, Lassana Diabatéja (Toumani Diabate Symetric Orchestra, Afrocubism, Kronos Quartet, Trio de Kali). Prisluhnila sta ji novinarka in producentka Lucy Duran ter direktor Dakar Music Expa in dolgoletni menedžer Youssouja N'Dourja, Dudu Sarr. Na snemanje v Dakar sta prišla še Gaoussou Kouyaté, ki za mentorja navaja Djelimadyja Tounkaro, nesojenega člana Buena Vista Social Club (je pa nastopil na Drugi godbi!), in Kerfalo Diabatéja, sicer solista v bendu pevca Sekoube Bambina. In če je nova glasba na lani izdanem albumu res prekrasen hommage mandiški griotski tradiciji, se inovativno spogleduje tudi s kongovsko rumbo, jazzom, gvinejsko plesno pa tudi z jazzom in rock'n'rollom. Album je tudi praznovanje vseafriške ustvarjalnosti. Poudarja bogastvo in raznovrstnost zahodnoafriške glasbe, hkrati pa prikazuje vlogo Afrike kot gonilne sile v globalnih zvokih. Toda lepe besede ob izvrstni produkciji albuma nimajo moči resnične magije, ki jo doživimo na koncertu. Je že res, da Guitari Baro pomeni pogovor kitaristov, a med njima je balafon (leseni ksilofon), zaradi katerega godbe ne bi mogle biti bolj afriško obarvane. V neizmerni iskrivosti virtuoznih pokrajin vsakega posebej in vseh skupaj postane užitek že skoraj neznosen. Ko greš z osupljivega koncerta Guitari Baro in si rečeš: Tudi če nikoli več ne grem na koncert in ne slišim več nobene nove glasbe, sem pomirjen in bom zadovoljno živel do konca svojih dni. Koprodukcija Zavoda Druga godba in Cankarjevega doma

Anders Røine , glas, kitara, langeleik, ustna harfa; Hans Kjorstad , violina, sintetizator, glas; Rasmus Kjorstad , violina, oktavna violina, langeleik, glas; Magnus Skavhaug Nergaard , bas; Hans Hulbækmo , bobni, tolkala, sintetizator, ustna harfa, glas Ko poslušaš uvodni komad z drugega albuma skupine Reolô, Dystopi Delete, si zlahka predstavljaš, kako so vikingi pristali ob afriški obali in ob raziskovanju Sahare naleteli na Tuarege ter z njimi odigrali seanso ob pitju čaja. Zapeli so jim v norveščini in se zraven še zavrteli, tako kot se še danes zna mlado in staro na norveških folk veselicah. Toda od tam se hitro poberejo in na poti nazaj obiščejo še fidlerje v novem svetu ter se vrnejo v domovino, kjer godejo vsaj tako dobro kot čislani norveški jazzisti, ki se jih ob vseh njihovih dobrotah ne moremo najesti. A meje med norveškim folkom in jazzom so že od nekdaj na trhlih nogah, drugače prosljavljenega bobnarja Hansa Hulbækma ne bi poslušali v jazzovskih projektih (npr. Atomic) ter ta ne bi lani z Mari Kvien Brunvoll in triom Moskus nastopil na Drugi godbi, še manj pa bi igral alternativni folk v bendu Reolô. Da ne bo pomote, vse povedano je sodobni norveški folk in v bendu najdemo tudi osebke z doktoratom iz tradicionalnega igranja in petja.

Nova velika zvezda italijanske glasbene scene! La Niña (IT) ZA FENE: Rosalía, Tarta Relena, Canzoniere Grecanico Salentino La Niña je s svojim drugim albumom Furèsta ustvarila vihar, ki se je iz Neaplja razširil po vsej Italiji in bo maja prihrumel tudi v slovensko prestolnico. Z La Niño se boste podali na nepozabno potovanje, kjer se starodavno kristalizira v izvirnih in osvežujočih barvnih odtenkih. La Niña je umetniško ime izjemno nadarjene kantavtorice Carole Moccia, ki tradicionalne neapeljske korenine združuje s sodobnimi elektronskimi elementi ter ustvarja zvok, ki je hkrati bogat z dediščino in drzno sodoben. Glasba temelji na zapletenih petglasnih harmonijah, edinstveni instrumentaciji in kompleksnih poliritmih, kar zagotavlja očarljive nastope, polne energije, gibanja in nedvomnega magnetizma. Njena glasba, ki jo v celoti izvaja v neapeljskem narečju, brezhibno prepleta tradicionalno inštrumentacijo in sodobne elemente, kar ustvarja zvok, ki je hkrati globoko zakoreninjen in osvežujoče sodoben. Njeni nastopi presegajo jezikovne ovire ter skozi vsako noto prinašajo veselje, moč, ljubezen in intenzivnost.

Potem ko smo v Ljubljani gostili skoraj vse zvezdnice fada (Mariza, Misia, Carminho, Cristina Branco …), nas bo končno obiskala še Gisela João. Toda fado je samo del njene glasbene govorice, ki jo postavlja med vodilne glasove v sodobni portugalski glasbi, prepoznavni po njeni umetniški identiteti in karieri, ki pomeni nenehno premostitev med tradicijo in sodobnim izrazom. Gisela João (PT) Za fene: Mariza, Deolinda, Silvia Pérez Cruz To je še posebej razvidno ob poslušanju lani izdanega albuma Inquieta , ki ponovno obravnava bistvena dela Joséja Afonsa, Joséja Mária Branca, Sérgia Godinha (preko Capicue) in Lopes-Graçe z novimi aranžmaji, ki te pesmi prevajajo v sodoben glasbeni jezik. Album, ki ga je z aranžmaji obogatil kitarist Carlos Rodenas Martinez, razmišlja o temah svobode, spomina in kolektivne identitete, hkrati pa Giselin glas predstavlja z jasnostjo in čustveno prisotnostjo, ki označujeta novo poglavje v njenem umetniškem razvoju. Gisela João si je z več kot desetletjem umetniške dejavnosti zgradila repertoar, ki ga zaznamujejo strogost, izvirnost in močna povezanost z nastopanjem. Njena sodelovanja v različnih žanrih – od akustične do elektronske in alternativne glasbe – odražajo širino njenega dela in njeno sposobnost, da se vključi v različne glasbene kontekste, hkrati pa ohranja jasen in oseben glas.

Andrej Hrvatin & Žiga Golob (SI) Žiga Golob, kontrabas; Andrej Hrvatin, tolkala, piščali Spektral, prvenec dueta kontrabasista Žige Goloba in tolkalca Andreja Hrvatina (Nimetu), raziskuje meje improvizacije in kompozicije. Njun skupni glasbeni izraz se je oblikoval skozi daljše obdobje, preučevanje navdihov in raziskovanje zvokov kontrabasa, tolkal, piščali ter drugih tradicionalnih instrumentov. Projekt je plod dolgoletnega sodelovanja in prejšnjih raziskovanj v projektu MONOLIT, v katerem sta se glasbenika podala v raziskovanje drone glasbe in spektralizma. Album združuje vplive jazza, minimalizma, sodobne umetniške in tradicijske glasbe. Glasba je spontana, iskrena in odprta za vse poslušalce, obenem pa presega žanrske okvire. Cerys Hafana (GB) Cerys Hafana raziskuje globine zvoka in odkriva neznane kotičke valižanske glasbene tradicije. Na tretjem albumu Angel poglablja minimalizem, tradicionalno in avant-folk glasbo ter svoj glavni instrument – valižansko trojno harfo. Album prepleta vokalne skladbe (v celoti v valižanščini) z izrazitimi instrumentalnimi odlomki, ki ustvarjajo čarobno zvočno pokrajino. Hafana je znana po inovativnem, eksperimentalnem pristopu k harfi, ki jo obdeluje z nenavadnimi tehnikami, ter po spajanju vplivov valižanske tradicije, jazzovskih prijemov in sodobnih folk stilov, vključno z bretonsko plesno glasbo. Navdih za naslovno skladbo Angel prihaja iz valižanske ljudske pripovedke o starcu, ki zaspi za 350 let ob angelovem petju. Hafana s subtilno igro harfe, glasu in saksofona ustvarja zvočne slike, ki so hkrati čarobne, čustveno prisotne in presenetljivo inovativne – pravo doživetje za vsakega poslušalca. Koprodukcija Zavoda Druga godba in Cankarjevega doma

Dr. Danica Fink Hafner se populizma loteva kot politologinja. Leta 2019 je izšla njena knjiga, ki ima samo naslov: Populizem . Podnaslov ni potreben. Doktorirala je leta 1990 s tezo o novih družbenih gibanjih kot subjektu političnih inovacij, ob pedagoškem in raziskovalnem delovanju na FDV se je ukvarjala s preučevanjem političnih strank in družbenih gibanj, parlamentarizmom, lobiranjem, analizo politik, umetno inteligenco … Dr. Sašo Dolenc je po osnovni izobrazbi fizik, a ima doktorat iz filozofije. Ukvarja se z zgodovino in filozofijo znanosti ter z družbenimi učinki znanstvenih prebojev. Je vodja Kvarkadabre, spletne strani za popularizacijo znanosti, njegova bibliografija obsega več kot tisoč člankov in dober ducat knjig. Pozorno spremlja tudi trende, ki se znanstvenim dognanjem zoperstavljajo. Populizem je eden od pojavov, ki se sistematično zoperstavljajo znanstvenemu mišljenju in delovanju. Ob pregledu svetovnih pojavov populizma knjiga Danice Fink Hafner prinaša tudi analizo populizma v Sloveniji – od Ivana Krambergerja naprej. In če je Danica Fink Hafner tik pred pandemijo covida 19 odgovarjala na vprašanje, kaj lahko o populizmu pove znanost, si filozof in fizik Sašo Dolenc po pandemiji zastavlja na videz zrcalno vprašanje: Kaj o znanosti govori populizem? Zakaj je znanost ena prvih tarč populistov?

Trajanje: predvidoma 2 uri in 5 minut z odmorom Program: Johann Sebastian Bach, Partita št. 1 B-duru, BWV 825 Arnold Schönberg, Suita za klavir, op. 25 Robert Schumann, Dunajska pustna šala, op. 26 * Frédéric Chopin, Valček št. 14 v e-molu, op. posth (1830) Valček št. 4 v F-duru, op. 34/3 »Veliki briljantni valček« Valček št. 6 v Des-duru, op. 64/1 »Minutni valček« Valček št. 9 v As-duru, op. posth. 69/1 Valček št. 7 v cis-molu, op. 64/2 Valček št. 11 v Ges-duru, op. 70/1 Valček št. 10 v h-molu, op. posth. 69/2 Valček št. 3 v a-molu, op. 34/2 »Veliki briljantni valček« Valček št. 8 v As-duru, op. 64/3 Valček št. 12 v f-molu, op. 70/2 Valček št. 13 v Des-duru, op. 70/3 Valček št. 5 v As-duru, op. 42 »Veliki valček« Valček št. 2 v As-duru, op. 34/1 »Veliki briljantni valček« Valček št. 1 v Es-duru, op. 18/1 »Veliki briljantni valček« Rezidenčni umetnik Berlinskih filharmonikov 2024/25 in ekskluzivni umetnik pri elitni založbi Deutsche Grammophon, Seong-Jin Cho, sodi z več kot stotimi koncertnimi nastopi letno med trenutno najbolj vroče interprete na obli. Svetovno javnost je nase opozoril z zmago na prestižnem tekmovanju Frédérica Chopina 2015, in sicer kot prvi južnokorejski pianist. Pot do lovorike je tlakoval kot najmlajši zmagovalec v zgodovini mednarodnega klavirskega tekmovanja v Hamamacuju (2009) ter s tretjima nagradama na mednarodnih tekmovanjih Čajkovskega (2011) in Rubinsteina (2014). Zvezdniški pianist, suveren tako v sodelovanju z vodilnimi svetovnimi orkestri kot na solističnih recitalih, bo s pomenljivim, poudarjeno Chopinovim programom počastil deseto obletnico izjemnega kariernega uspeha.

Prve zveste fene po celem svetu je znovačil leta 1996 z resnim kandidatom za komad leta, danes pravo podzemno klasiko z nepozabnim spremljajočim videospotom z orkestrom na plaži. Paparazzi! Nekaj let kasneje se je kot karizmatični televizijski voditelj v kolektivni spomin zagozdil nič manj kot pop kulturna ikona začetka novega tisočletja. Xzibit je eden ključnih protagonistov zahodnoameriškega hiphopa poznih devetdesetih in začetka 2000-ih. Član kolektiva Likwit Crew in takrat absolutni uličar se je pojavil sredi devetdesetih s featuringi pri svojih ekipnih kolegih (na primer pri zasedbi The Alkaholiks). Leta 1996 smo že dobili njegov izjemen prvenec At the Speed of Life , na katerem se predstavi kot izvirnež surovega zvoka in introspektivnih besedil. Sledil je album 40 Dayz & 40 Nightz (1998), ki je dokončno utrdil njegov položaj v podzemnem oddelku raperske igre. In sledila je logična poteza, strel proti mainstreamu. Uspešen. Najprej s prelomnimi gostovanji (recimo večkrat na plati 2001 Dr. Dreja) in potem z dokončnim prebojem, albumom bolj dostopnega zvoka in zglancane produkcije Restless (2000), nad katerim je kot izvršni producent bdel prav Dre. Xzibit ni zaspal, že leta 2002 je sledila prav tako komercialno uspešna plošča Man Vs. Machine , ki pomeni nadaljevanje ključnega sodelovanja z Doktorjem. V tistem času pa se zgodi še en prelomni trenutek. Xzibit je namreč med leti 2004 in 2007 na MTV-ju vodil danes kultno, takrat pa izjemno popularno oddajo Pimp My Ride . Ja, to so bili časi, ko so resničnostni šovi še imeli vsebino in so premogli humor. Voditeljska vloga mu je odprla vrata v svet televizije in filma, v 8 Mile se je pojavil že leta 2002, sledile pa so vloge v filmih, kot so The X-Files: I Want to Believe , Gridiron Gang, Bad Lieutenant, Derailed, seriji Empire … Po založniško izjemno pestrem začetku novega tisočletja je sledila pavza. Prav letos je postregel s comebackom, albumom Kingmaker , na katerem slišimo zajetno druščino gostov, kot so Busta, Dre, Ice Cube, Redman, B-Real, Royce da 5’9’’ … Ulični kredibilnež, podzemni trdorimač, zvezdnik, filmski igralec, televizijski in radijski voditelj, avtor legendarnih featuringov in sodelovanj … Xzibit zmore.

Trajanje: predvidoma 2 uri z odmorom Solist: Luka Faulisi , violina Program: Janez Matičič, Trans… (1997) za simfonični orkester Peter Iljič Čajkovski, Koncert za violino v D-duru, op. 35 Anton Bruckner, Simfonija št. 1 v c-molu Zaključek sezone prinaša preplet sodobnosti in tradicije. Dirigent Davorin Mori, eden najobetavnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, se bo z uvodno točko skupaj z orkestrom poklonil skladatelju Janezu Matičiču, ki bi dan pred koncertom dopolnil sto let. Z vedno navdušujočim Koncertom za violino Petra Iljiča Čajkovskega se nam bo znova predstavil eden najobetavnejših virtuozov mlade generacije, italijansko-francosko-srbski violinist Luka Faulisi. Brucknerjeva Prva simfonija pa bo v mogočni orkestralni kulisi zaokrožila jubilejno sezono.